Macesje in Košutnikov Turn

Kadar ne veš kam bi šel v hribe, pojdi v Karavanke! Nikoli ti ne bo žal!

Pot:: izhodišče  planšarija  Dolga njiva, po neoznačeni stezi proti Tegoški gori, prečenje strmih trav po brezpotju do vrha grebena Košute - Macesje  ter nato nazaj po grebenu na Košutnikov Turn ter po vzhodni poti v dolino.
Čas: 8 ur
Razmere: sončno, toplo in vetrovno vreme na grebenu

Z običajne markirane poti na Turn se nekje sredi grebena zavije levo, kjer vodi prav prijetna lovska potka.

Morda sploh ni lovska ampak gamsja, tako težko ji je namreč slediti.

Stezica je torej občasno manj vidna, je pa za tiste, ki se radi izgubimo stran od markiranih poti, pogled nazaj na travnate strmine Košute prav slikovit.

Po kakšni uri se je stezica pričela spuščati, verjetno nekam proti planšariji V Krnici, zato jo je bilo potrebno čimprej zapustiti in in se nekako povzpeti do vršnega grebena Košute. Vzpon je potekal v ostrih in zelo strmih serpentinah preko travnatega pobočja proti malemu sedelcu v ostrem grebenu.

Greben Macesja (2079m  do  2124 m) je zgledal od daleč precej majav, vendar je gor speljana pot, ki je mestoma celo varovana. Ampak zgleda, da je pri opremljanju zajle in klinov hitro zmanjkalo, zato pot večinoma dopušča planincem lastno izbiro stila in načina napredovanja po razbrazdanem grebenu.

Prava poslastica za improvizatorje, ki morajo po grebenu najti pravo stezo za dosego svojega cilja.

Zelo je prijala krepka malica v zavetju velike škrbine, a megle, ki so se začele gostiti ob Turnu (2133 m), jasno govorijo, da bo treba čimprej naprej....

A so le strašile; kot so se nenadoma pojavile, tako so tudi izginile.

Zato je kmalu sledila še ena malica.

Spust z Ostrva- 2104 m - zadnjega vrha grebena Macesja. Tudi tu je pot na izpostavljenih mestih varovana.

Vmes se je velikokrat dalo malo pokukati na avstrijsko stran in narediti kontrolo njihovih meglenih oblačkov.

Pa ni bilo samo kamenje na kupu, tudi rožice so bile vmes. Prav lepe so bile!

Tegoška gora skriva tudi kamniti Cijajnik(desno) v ozadju, ki smo ga tokrat samo gledali. Tudi ta še pride na vrsto - morda prav kmalu. Kdo bi lahko to načrtoval ob letošnjem deževnem letu?

Na vrhu pa so se kavke znova pričele zbirati na pojedino. 

Ko smo s kavkami tokrat pojedli res vse, kar je bilo užitnega v  nahrbtnikih, smo se odpravili dalje.

Občasno se da srečat in videt pravi pravcati planinski vrtiček rož: To so Preobjede. So zelo strupene.

Spust proti pašniški planini Dolga njiva je speljan mimo kanjonov in prepadov s slikovitimi pogledi, 

ki kar vabijo, da si jih pobliže ogledaš.

Vsega se res ne da videti, zato je take predele vredno znova in znova obiskovati.

V zatrepu doline Dolge Njive pod Košuto pa so tudi letos domovale črede krav in nekaj konjev. Ob koči pa so se dali videt tudi pujsi, da o kokoših in krepkemu petelinu sploh ne govorim. 

Pa še izvrstno kislo mleko so imeli na koči. Mljack.

Dan je bil lep. In gore polepšajo tudi ljudi.

__________________________

Baška - otok Krk

Kadar razvije burja svojo moč. je v zalivu Baške kljub poletni vročini osvežilno.

Valovi burje pa nudijo obilo zabave tudi vsem surfarjem in kopalcem,

 ki se radi kosajo s kratkimi strmimi valovi.

Lepo se je bilo torej prepustiti jahanju in premetavanju na valovih dokler niso začele pojemati moči.

 Po počitku pa znova in znova.

___________________________________________

Premuda - Krijal

Med letošnjim dopustniškim jadranjem smo tudi na Premudi bili dvakrat.

Na poti proti jugu je ravno tukaj primerno sidrišče, ki nudi poleg varnosti tudi vse ostale ugodnosti,

ki so nam drage.

Tako smo se prvič vezali blizu mesta, drugič pa ob nenaseljenem grebenu,

ki ščiti sidrišče pred valovi s pučine. 

Preden se je dan popolnoma prevesil v večer, je postalo nekako samoumevno, da bi bilo tokrat dobro sončni zahod opazovati s kake primerne lokacije na vrhu grebena.

Vzpon po razdrapanem kamenju sicer ni težek, je pa potrebna previdnost,

 da se ne poškoduješ zaradi naglice ali pomanjkanja ravnotežja.

Živali, ki domujejo v jamah in razpokah težko prehodnega terena so tokrat imele moten večeren ritem, kar so tudi jasno izražale s svojimi reakcijami.

Sonce pa se je spuščalo hitreje, kot pa je potekal vzpon.

Tudi večerne meditacije so bile tokrat rahlo motene.

Dan pa se je umirjal.

 

Glasne zvoke večernega življenja so začeli počasi nadomeščati skrivnostni zvoki nočnih ptic in strašljivo prhutanje majhnih in velikih netopirjev.

Dnevna svetloba je izginjala hitreje kot je bilo zaželjeno, zato je povratek do morja zahteval še malo več spretnosti in pojačano intuicijo, kam zastavit svojo naslednjo stopinjo.

______________________________

Silba, zaliv Prapranica

Na Silbo smo prispeli zvečer in s presenečenjem sem ugotovil, da so tudi v najmirnejšem delu zalivu Papranica postavljene boje. Zato je bilo potrebno sidrat na bolj odprtem delu zaliva.

Ker je bila napovedana mirna noč, so tokrat ostale boje prazne, štiri jadrnice pa so se vso noč rahlo pozibavale na svobodnem delu sidrišča.

Oderuških cen za priveze pa že ne bomo po nepotrebnem plačevali, mar ne?

Zjutraj je sledil še sprehod do mesta, sladoled in kava na znani lokaciji

in nabava svežega sadja in zelenjave.

Ob povratku v zgodnjih popoldanskih urah je sonce že močno pripekalo.

Ko je začel pihati rahel jugo, smo vsi dvignili sidra in odjadrali vsak na svojo stran.

Verjetno pa se bomo te dni na morju še srečevali. V drugih lukah in drugačnih razmerah.

 

_________________________________

 

 

Ist - po nevihtah

Pa je naneslo, da smo se še enkrat zasidrali na Istu. Nebo je bilo dodobra oprano, prav tako dobro pa so bile oprane tudi vse ceste, stezice in stranpoti na otoku.

Vrtovi, trate in kleti so bile še marsikje poplavljeni.

Tudi balinanje je zastalo za nekaj dni zaradi višje sile.

Na sidrišču pa je mirno sidralo veliko sveže opranih jadrnic,

ki so se lesketale v poslednjih žarkih zahajajočega sonca.

Kdo ve ali bo ta noč res mirna, kot je napovedano?

Kakor koli že bo; jutri bomo dvignili sidra in z dobrim vetrom odjadrali do nove mirne luke.

__________________________

Molat

Zaliv otoka Molat je idealen za sidranje, še posebej kadar pihajo severni vetrovi.

Pravzaprav samo jugo povzroča v zalivu neugodno valovanje.

Tudi dva večja naselja Molat in Brgulje nudita nam pomorcem vse kar potrebujemo. Od trgovine z mešano robo, dobre zelenjave in domačega vina, do dobrih restavracij - vse se najde,
če povprašaš ta pravega domačina.

Nekateri vemo celo to, da je tukaj možno nabaviti gorivo, čeprav nimajo bencinske črpalke.

Sidro pa odlično drži, kar omogoča mirno spanje tudi ob nemirnem morju.

V juliju in avgustu je na sidriščih predvsem veliko čarterskih jadrnic, na katerih je pogosto številčna in glasna moška posadka, zato je potrebna previdnost pri izbiri sosedov na sidrišču, da ni moten spanec.

Ko zapuščamo dobra sidrišča, se vsi zavedamo, da bomo ob prvi priložnosti spet tukaj. 

In velik Molatov zaliv gotovo spada v to kategorijo prijaznih sidrišč.

Nekateri pa res ne vedo, kaj bi še na morju počeli...

ŠKLJOC ... in jadramo dalje...

__________________________

Pantera

Po navadi tukaj sidrava nekoliko stran od koncesijskega polja, kjer kasirajo vsak večer velike denarce za prenočevanje, tokrat pa sem se odločil, da se tudi Tabita priveže na eno izmed boj.

 

Napovedani so bili namreč močni vetrovi z nalivi in nevihtami, zato se mi je zdelo bolj komot, da se vrtiš na boji kot pa na sidru, ki v takih pogojih pogosto zahteva presidravanje ali zagotovitev dodatnega krmnega veza. To pa se mi ni dalo delati v dežju in nevihtah, ki smo jih pričakovali.

Zgleda, da so enako razmišljati tudi drugi jadralci, saj so bile kmalu vse boje zasedene,
tako da so zamudniki tukaj zavetje iskali zaman.
Res se je kmalu ulilo, kot bi bili privezani točno pod Niagarskimi slapovi
 in veter se je zaganjal iz vseh smeri in nas poskušal odtrgati.

Pa ni in ni hotelo nehat. Letošnje poletje dobro skrbi, da je paluba stalno dobro očiščena in oprana.
Sreča da nam ne grozijo ne poplave ne zalite kleti, kot se je letos pogosto dogajalo na kopnem.
 Naša ladijska klet je namreč vedno na varnem pred nalivi, pa tudi kakega pomanjkanja v njej še ni čutiti.

V takih razmerah, ko ni kaj pametnega početi, zelo prav pride bogato založena ladijska knjižnica.
Iz nje sem potegnil knjigo Jože Horvata, Besa in ponovno prebiral zapise,
ki so me že kot najstnika navdušili za plovbo po morjih sveta.

Ko so se nalivi in neurja končala, se je na nebu prikazal takšen velik likalnik, ki je polikal nemirno morje
in napovedal nekaj uric stabilnega vremena.
Skoraj vsi smo ta premor izkoristili. Dvignili smo jadra in krenili v kurzu za katerega smo predvidevali,
da nas pelje stran od gibanja naslednje nevihte, ki se je porajala nekje daleč na jugu.
Prav vohali smo jo....Nekaterim je pobeg uspel, drugim pač ne.
 Tako pač morje že od nekdaj daje mornarjem obilo snovi za razburljive zgodbe.

__________________________