Premuda - Krijal

Med letošnjim dopustniškim jadranjem smo tudi na Premudi bili dvakrat.

Na poti proti jugu je ravno tukaj primerno sidrišče, ki nudi poleg varnosti tudi vse ostale ugodnosti,

ki so nam drage.

Tako smo se prvič vezali blizu mesta, drugič pa ob nenaseljenem grebenu,

ki ščiti sidrišče pred valovi s pučine. 

Preden se je dan popolnoma prevesil v večer, je postalo nekako samoumevno, da bi bilo tokrat dobro sončni zahod opazovati s kake primerne lokacije na vrhu grebena.

Vzpon po razdrapanem kamenju sicer ni težek, je pa potrebna previdnost,

 da se ne poškoduješ zaradi naglice ali pomanjkanja ravnotežja.

Živali, ki domujejo v jamah in razpokah težko prehodnega terena so tokrat imele moten večeren ritem, kar so tudi jasno izražale s svojimi reakcijami.

Sonce pa se je spuščalo hitreje, kot pa je potekal vzpon.

Tudi večerne meditacije so bile tokrat rahlo motene.

Dan pa se je umirjal.

 

Glasne zvoke večernega življenja so začeli počasi nadomeščati skrivnostni zvoki nočnih ptic in strašljivo prhutanje majhnih in velikih netopirjev.

Dnevna svetloba je izginjala hitreje kot je bilo zaželjeno, zato je povratek do morja zahteval še malo več spretnosti in pojačano intuicijo, kam zastavit svojo naslednjo stopinjo.

______________________________

Silba, zaliv Prapranica

Na Silbo smo prispeli zvečer in s presenečenjem sem ugotovil, da so tudi v najmirnejšem delu zalivu Papranica postavljene boje. Zato je bilo potrebno sidrat na bolj odprtem delu zaliva.

Ker je bila napovedana mirna noč, so tokrat ostale boje prazne, štiri jadrnice pa so se vso noč rahlo pozibavale na svobodnem delu sidrišča.

Oderuških cen za priveze pa že ne bomo po nepotrebnem plačevali, mar ne?

Zjutraj je sledil še sprehod do mesta, sladoled in kava na znani lokaciji

in nabava svežega sadja in zelenjave.

Ob povratku v zgodnjih popoldanskih urah je sonce že močno pripekalo.

Ko je začel pihati rahel jugo, smo vsi dvignili sidra in odjadrali vsak na svojo stran.

Verjetno pa se bomo te dni na morju še srečevali. V drugih lukah in drugačnih razmerah.

 

_________________________________

 

 

Ist - po nevihtah

Pa je naneslo, da smo se še enkrat zasidrali na Istu. Nebo je bilo dodobra oprano, prav tako dobro pa so bile oprane tudi vse ceste, stezice in stranpoti na otoku.

Vrtovi, trate in kleti so bile še marsikje poplavljeni.

Tudi balinanje je zastalo za nekaj dni zaradi višje sile.

Na sidrišču pa je mirno sidralo veliko sveže opranih jadrnic,

ki so se lesketale v poslednjih žarkih zahajajočega sonca.

Kdo ve ali bo ta noč res mirna, kot je napovedano?

Kakor koli že bo; jutri bomo dvignili sidra in z dobrim vetrom odjadrali do nove mirne luke.

__________________________

Molat

Zaliv otoka Molat je idealen za sidranje, še posebej kadar pihajo severni vetrovi.

Pravzaprav samo jugo povzroča v zalivu neugodno valovanje.

Tudi dva večja naselja Molat in Brgulje nudita nam pomorcem vse kar potrebujemo. Od trgovine z mešano robo, dobre zelenjave in domačega vina, do dobrih restavracij - vse se najde,
če povprašaš ta pravega domačina.

Nekateri vemo celo to, da je tukaj možno nabaviti gorivo, čeprav nimajo bencinske črpalke.

Sidro pa odlično drži, kar omogoča mirno spanje tudi ob nemirnem morju.

V juliju in avgustu je na sidriščih predvsem veliko čarterskih jadrnic, na katerih je pogosto številčna in glasna moška posadka, zato je potrebna previdnost pri izbiri sosedov na sidrišču, da ni moten spanec.

Ko zapuščamo dobra sidrišča, se vsi zavedamo, da bomo ob prvi priložnosti spet tukaj. 

In velik Molatov zaliv gotovo spada v to kategorijo prijaznih sidrišč.

Nekateri pa res ne vedo, kaj bi še na morju počeli...

ŠKLJOC ... in jadramo dalje...

__________________________

Pantera

Po navadi tukaj sidrava nekoliko stran od koncesijskega polja, kjer kasirajo vsak večer velike denarce za prenočevanje, tokrat pa sem se odločil, da se tudi Tabita priveže na eno izmed boj.

 

Napovedani so bili namreč močni vetrovi z nalivi in nevihtami, zato se mi je zdelo bolj komot, da se vrtiš na boji kot pa na sidru, ki v takih pogojih pogosto zahteva presidravanje ali zagotovitev dodatnega krmnega veza. To pa se mi ni dalo delati v dežju in nevihtah, ki smo jih pričakovali.

Zgleda, da so enako razmišljati tudi drugi jadralci, saj so bile kmalu vse boje zasedene,
tako da so zamudniki tukaj zavetje iskali zaman.
Res se je kmalu ulilo, kot bi bili privezani točno pod Niagarskimi slapovi
 in veter se je zaganjal iz vseh smeri in nas poskušal odtrgati.

Pa ni in ni hotelo nehat. Letošnje poletje dobro skrbi, da je paluba stalno dobro očiščena in oprana.
Sreča da nam ne grozijo ne poplave ne zalite kleti, kot se je letos pogosto dogajalo na kopnem.
 Naša ladijska klet je namreč vedno na varnem pred nalivi, pa tudi kakega pomanjkanja v njej še ni čutiti.

V takih razmerah, ko ni kaj pametnega početi, zelo prav pride bogato založena ladijska knjižnica.
Iz nje sem potegnil knjigo Jože Horvata, Besa in ponovno prebiral zapise,
ki so me že kot najstnika navdušili za plovbo po morjih sveta.

Ko so se nalivi in neurja končala, se je na nebu prikazal takšen velik likalnik, ki je polikal nemirno morje
in napovedal nekaj uric stabilnega vremena.
Skoraj vsi smo ta premor izkoristili. Dvignili smo jadra in krenili v kurzu za katerega smo predvidevali,
da nas pelje stran od gibanja naslednje nevihte, ki se je porajala nekje daleč na jugu.
Prav vohali smo jo....Nekaterim je pobeg uspel, drugim pač ne.
 Tako pač morje že od nekdaj daje mornarjem obilo snovi za razburljive zgodbe.

__________________________

Veli Rat - svetilnik

To je eden najmarkantnejših starih svetilnikov vzhodne jadranske obale, ki ga je lepo obiskati,

saj vedno očara s svojo pojavnostjo.

Tudi svetilničar je mnogih obiskovalcev očitno vajen in je zadovoljen, ko firbcem zakasira

vzpon na vrh svetilnika ali jim proda kaj doma pridelane zelenjave.

Je bila pa za nas novost, da je v bližini svetilnika zrasel majhen avtokamp,

ki nudi prijetno bivanje in kopanje v čistem morju.

V bližini, ob severnem rtu Dugega otoka, pa v plitvini še vedno sameva razbitina pred davnimi leti nasedle ladje. Le majhen del jambora in delček njene krme še kljubuje nad površino.

Na tej obsežni plitvini pa se v mirnih dneh radi vsaj malo zasidramo jadralci, da se naplavamo, osvežimo in pokrepčamo, preden zapiha svež maestral, ki nam da zagon do naslednje destinacije.

_______________________________________

Sea Cloud

Morski oblak! To je ime, ki lepo opiše veliko luksozno križarko,

 kadar jo s polnimi jadri ugledaš kako se poraja na obzorju.

Tokrat smo jo srečali v bonaci ter brez razpetih jader, ko je zapuščala območje Sedmerih vrat

in se usmerila nekam proti severozahodu.

 Izginila je tiho kakor je priplula, ostala pa je želja da kdaj stopim tudi na njen krov.

_________________________________