ponedeljek, 19. november 2012

Mala Mojstrovka

Po Hanzovi poti na Malo Mojstrovko
Izhodišče:  Vršič
Skupen čas: 6 -7 ur

Napovedan je bil sončen dan, zato sva se že zgodaj zjutraj odpeljali v temo in mraz. Na prelazu Vršič je sicer bril oster veter, a se je že delalo  sobotno jutro, ki je razkrilo megleno morje v dolinah.
Za sedlom Vratca so prvi sončni žarki že obsijali italijanske Alpe, midve pa sva bile zopet nad meglenim morjem, ki je zapolnjevalo dolino.
Po položni stezi gore ( Nad šitom glava ) in po prečenju prvega zamrznjenega snežišča sva vstopile v steno.
V dolini se je razbohotilo megleno morje še bolj kot zjutraj, nad njim pa neskončno modro nebo.
Hanzova pot je lepo varovana in v poletnih razmerah enostavna.
Pričela so se zmrznjena strma  snežišča in zaenkrat so dereze še ostale v nahrbtniku. Ker sva lahkokategornici, najine stopnje niso predrle pomrznjenega trdega snega za varno stopinjo zato je prva v "navezi"  pridno vklesala varne stopnice v trd sneg.
Za pristope na osojnih straneh gora je letos res že potrebno imeti vso zimsko opremo. Kmalu ni šlo več samo s cepinom ampak si je bilo potrebno natakniti tudi dereze.
Snežišč je bilo vedno več, jeklenice so bile ponekod pod snegom  tako da je bilo potrebno s pomočjo cepina lepo navzgor.
Sledil je še zadnji greben ter snežišče pod vrhom M.Mojstrovke, nato pa naju je osvetlilo tako težko pričakovano sonce. Na zgornji fotografiji je levo gora  z imenom Nad šitom glava.
Prekoračili sva še zadnje snežišče in proti vrhu je naju pozdravilo sonce.

Z vrha so se ponujali prekrasni razgledi na dvatisočake na vse strani. Na  fotografiji je Prisojnik ter v ozadju Triglav.
Špik v ozadju.
Velika Mojstrovka v ospredju in Mangart desno.
Na vrhu....
Na Prisojniku so na osojni strani videti podobne zimske razmere kot so bile na najini poti.
Južna stran Mojstrovke pa je bila popolnoma kopna in zato tudi bolj obiskana.
Tako lepo je sijalo sonce, da sva pozabile zaviti na stezo za Vršič, korakale kar naravnost in se tako povzpele še na Suhi vrh 2109 m.
Pogled nazaj na lepo okroglo M.Mojstrovko.
Sledil je spust v globel nazaj proti Vršiču.
Pred spustom pa sva še nahranili  vedno lačne kavke.
Prelaz Vršič z Erjavčevo kočo,  s Suhega vrha.

ponedeljek, 12. november 2012

Jesenski utrinki v oktobru


Jesen se v oktobrskih večerih že začenja barvat. Pogled proti hišni Gori Oljki je poln slikovitih pastelnih barv, zlasti ko se sonce poslavlja.
In naslednji trenutek je zlato barvo jeseni popestrila še barvitost oblaka v sončnem zahodu.
V dolini se zbirajo prve večerne meglice.
Utrinek s poti.
Skoraj tak je kot ruj na Krasu.
Javor.
Bukev v jesenski preobleki.
ln še ena.
Prvi jutranji sončni žarki pa prinesejo drugačno svetlobo in narava zato drugače zažari.
In še pogled v nebo je vzpodbuden za začetek novega dneva.
Skozi jutranje meglice sončni žarki suvereno utirajo svojo toploto.
Nov dan se začne in nova zgodba se piše.

sobota, 10. november 2012

Bakar

Staro mestece v velikem zalivu, ki je obdan krog in krog s strmino, je med primorskimi mesti nekaj posebnega. Zato se tukaj rada občasno ustaviva, popijeva kavico v enem od mnogih prijetnih kafičev in se sprehodiva po kateri izmed strmih in slikovitih ulic.
Tudi tokrat je bilo tako. Toplo vreme in 'ova prijatna dosada' po koncu turistične sezone nama je zelo ugajala, pa sva se v mestu mudila malo dalj, kot sva nameravala.

ponedeljek, 05. november 2012

Poplava - Šmartno ob Paki

Danes je reka Paka pri nas dosegla najvišji vodostaj odkar ga merimo. Posledice so hude ...
 Sicer pa komentar sploh ni več potreben; naj govorijo fotografije ...



Nekam pogosto se zadnje čase dogajajo take vremenske katastrofe. Se bo treba na njih navaditi in prilagoditi... ni druge izbire; vsaj zaenkrat tako kaže.