Pot: vas Sveta Nedelja (otok Hvar), votlina Sv. Nedelja, vrh Sv. Nikola
Kaj še obiskati, ko si več dni na Hvaru?
Med zanimivostmi Hvara sodijo gotovo tudi slikovite ulice Starega grada
ter starograško polje poleg mesta.
Za naju super, za koga drugega pa mogoče ne.
Že v starih grških časih je polje bilo prepredeno s kamnitimi zidovi, ki so se ohranili do danes.
Prepredenost zidov se menda opazi tudi s satelitov.
Ker pa sva bolj hribovsko orientirana, naju je zanimala tudi vas Sv.Nedelja na JZ strani
Hvara.
Ta je res nekaj posebnega.
Leži vse od morske obale pa se razteza visoko v strm breg pod goro Svetega Nikole.
Do nje se pripelješ skozi ozek 1,4 km dolg kamnit predor Pitje, ki je visok le 2.20 m in širok 2.4 m.
Predor je mračen, neobzidan in malo vegast levo in desno pa gor in dol tudi.
Ko sva ga prečila tja in nazaj obakrat brez prask, sva si zelo oddahnila...
Izredno strma pobočja nad vasjo so pokrita z vinogradi,
nad njimi pa se razprostira mogočna stena vrha Sv. Nikola.
Strme stene segajo skoraj povsod do morja,
kot geološka zanimivost pa je, da so iz rahlo rdeče breče.
Mimo strmih vinogradov vodita vsaj dve planinski poti na vrh Sv.Nikola.
Za vzpon potrebuješ približno uro in pol.
Pod steno je velika votlina Svete Nedelje, ki je bila naseljena že v neolitiku. V XV. stoletju je bil v njej zgrajen augustinski samostan, ki je deloval do leta 1787 in cerkvica posvečena Mariji snežni, ki je delovala do leta 1823, ko je bila spodaj v vasi zgrajena nova.
Večina poslopij je v ruševinah, razen cerkvice in vodnjaka s pitno vodo.
Pred votlino se odcepi pot na ferate ter plezalne smeri do vrha Nikole.
Naju tokrat niso pritegnile.
Za votlino pa vodi pot do vrha Nikole.
Nikola je s svojimi 626 m najvišji vrh otoka Hvara in tretji najvišji vrh jadranskih otokov.
Na njegovem vrhu je slikovita kapela in kamnit križ.
Nekaj dostopov ima tudi s severne strani iz vasi Vrisnik in Dol.
V oblačnem dnevu med dvema deževjema sva se hitro povzpela na vrh pogorja
in poslikala mogočno steno, ki se je spuščala vse do morja.
V večernem mraku sva še ozrla pogled na Paklenske otoke ...
...ter pogled navzdol na vasico Nedelja.
Nato pa sva sestopila zopet navzdol...
...opazila staro še prevozno sredstvo, ki edino zmore vzpon na strme vinograde.
In se na koncu še pozabavala z silnimi vzdihi morja.
Če to slučajno slišiš kje v borovem gozdičku, ponoči, ko kampiraš,
po mojem hitro pobegneš med varne zidove hiše.
VKLOPI ZVOČNIK!!!
Dan sva končala polna lepih vtisov, ki gotovo ne bodo kmalu zbledeli.
_______________________