Mangart, 2.dan

Pot :   Mangrtsko sedlo, po slovenski smeri gor in italijanski smeri navzdol

Jutro na Mangartskem sedlu je bilo prvič v letošnjem poletju kar hladno. Malo nad lediščem.

Na tem čudovitem vrhu sva bila že večkrat ampak še nikoli po slovenski plezalni smeri.

Takole se prične.

Malo bolj težavnih in previsnih delov je nekaj, vendar se nama ne zdi to nič posebnega. 

Previdnost pa je itak  potrebna vedno.

Varovalnega pasu nisva potrebovala.

Prvi prelepi razgledi so tu, proti Bavškemu Grintavcu.

Veter je bil najin sopotnik.

Čudovit razgled z vrha Mangarta po naših vršacih so še povečali splošen užitek.

Redko imava to možnost, zato sva se na vrhu Mangarta ( 2677 m ) dala slikat. 

Selfijev namreč (še?) ne delava.

Razgledi z vrha so prav posebni, same gore povsod naokrog. Trudiva se jih prepoznati.

Mangart je kar obiskan vrh, zato sva počasi odšla navzdol po italijanski, lažji smeri.

Ker v hribe odhajava vedno zgodaj zjutraj, sva srečevala številne, ki so se vzpenjali.

Utrinek...

Pogled na Belopeški jezeri.

Na mangartskem sedlu sva šla še malo naokrog, vsepovsod je res prelepo.

Ni se nama mudilo v dolino.

Opažava da je letos veliko planik vsepovsod.

Pot ni bila dolga, zato sva se odšla namočit še na italijansko stran v Rabeljsko jezero.

Dan je bil popoln. Še več takšnih!

_____________

 

Bavški Grintovec, 1.dan

Izhodišče: vas Soča, Bavški Grintavec, Soča

Čas: 10 ur

Iz vasi Soča, mimo planine Lemovje...

...do planine Na Sočo z lovsko kočo. Nato pa naravnost navzgor med visokimi travami sem ter tja.

Med temi travami se sicer označena pot občasno izgubi.

Končno preideva v lep skalnat svet.

To je to, skale in modro nebo.

Vrh je pred nama.

Vršni greben Bavškega Grintavca.

Prelepi razgledi naokrog.

vrh Bavškega Grintovca  ( 2347 m ).

Razgledi in pogledi po Julijcih.

Pogled navzdol na pristopno stran s Soče.

Navzdol sva odšla po isti poti nazaj v vas Soča. In tako se povzpela še na en vrh, 

ki sva ga že dolgo imela označenega v mislih, pa se je kar izmikal in izmikal. 

Lepa, težko pristopna, neobljudena gora posejana z lepimi planikami v krasnem dnevu. 

Kaj češ lepšega.

______________________

 

Debela peč, 2.dan

Pot:  Medvedova konta, Lipanca, Debela peč, Brda, Lipanski vrh, Veliki Selišnik, Lipanca in nazaj.

Čas: okoli 6 ur

Za ta dan je bilo napovedano delno oblačno vreme z možnostjo ploh, 

zato sva se odločila za lažji pristop na vrh.

Na vrhovih na drugi strani Krme so se že pričele zbirati megle.

Pot proti Debeli peči je z Lipance zelo enostavna. Tu sva bila do zdaj le enkrat pozimi na turni smuki.

Vrh Debele peči ( 2014 m ) je prekrila megla in vesela druščina, 

zato sva midva le opravila tisto po kar sva prišla ( žig).

Nadaljevala sva pot čez Brda, Lipanski vrh, Mrežce in Veliki Selišnik.

Nato pa sva obrnila nazaj proti planini Lipanci.

Megle na vrhovih okoli dolin pa so kar vztrajale. 

Na Blejski koči na Lipanci je bilo tudi nekaj obiskovalcev, tako da koča ni samevala. 

Spustila sva se še navzdol nazaj do Medvedje konte in zaključila potep.

_________________________

 

Vrbanove špice, 1.dan

Pot: dolina Kot, Debeli kamen, Vrbanove špice ( pot Lojzeta Rekarja ),  dom Valentina Staniča, dolina Kot

Čas: okoli 10 ur

Višinska razlika: 1500 m

Dolina Kot je bila mirna; malo parkiranih avtov za razliko od doline Vrat.

Pričela sva hoditi v megli in se spraševala, 

če bo vremenska napoved meteorologa o lepem vremenu tokrat pravilna.

Nad Debelim kamnom so se megle malo razredčile toda obvisele na vrhovih.

Odločila sva se, da vseeno nadaljujeva na špice v upanju na sonce in razglede.

Dobro je kazalo---

...in kar naenkrat se je dogodilo tisto najlepše......megleno morje spodaj, gore visoko gor pa v soncu in še "glorija" za nagrado za to prelepo pot.

Sedaj pa proti Spodnji Vrbanovi špici (2299 m).

Spodnja Vrbanova špica.

In pogled na Plesišče - veliko skalnato ploskev, ter za Plesiščem naju čaka tudi Visoka Vrbanova špica.

S Spodnje Vrbanove špice se sestopi in okoli nje se pride do Plesišča.

Na Plesišču je poleg plesalcev prostor tudi za celoten simfonični orkester RTV Ljubljana. 

In brez orkestra tokrat nisva želela plesati.

Pogled od Plesišča proti Rjavini. S pogledi iščeva tisto pot, 

ki je pred leti prestrašila najinega prijatelja Srečota. 

In spet dalje v čudovitem gorskem svetu gor in dol...

...in še...

...in še...

Kam pa naj tu stopim? Kar spraskaj nekako dol, tu ni pravih stopov, sem zaslišala ...   No ja.

In tako dalje in sva prišla do prelepe travnate ravnice pred Visoko Vrbanovo špico.

In že sva na Visoki Vrbanovi špici ( 2408 m).

Razgledi in pogledi "360". Na spodnji sliki je Triglav seveda, pred njim je desno Begunjski vrh.

Rjavina - zdaj zgleda precej drugače kot pred pol ure.

Pogled še bolj na zahod, zadaj je Škrlatica.

Z Visoke Vrbanove špice si hitro navzdol in že sva na Staničevi koči.

Odločila sva se, da bi prespala tukaj in jutri skočila še na Rjavino, pa so imeli vse na koči zasedeno.

 Žal. Zato ni bilo druge kot da se vrneva nazaj v dolino.

Na poti nazaj v Kot se je lepo videla Rjavina, ki se je pričela pokrivati s "kapo".

In prelepi gorski svet je ostajal za nama.

Vrbanove špice v ozadju.

Megle več ni bilo in tako se je videla dolga pot nazaj v dolino Kot. 

Kmalu se bova vrnila sem, seveda.

____________________