Sas Plattkofel in Sassolungo, krožna pot

Pot: prelaz Sella, Coll Rodella, koča Sasso Piatto, Piza da Uridl, koča Vicenza, ter nazaj na prelaz.

Po prelepem sončnem zahodu ...

... se je naredilo sončno jutro in za ta dan sva si zamislila krožno pot okoli Sas Plattkofla in Sassolunga. 

Glede na gps aplikacijo bi morala taka pot obstajati. 

Jo bova že nekako zaštrikala sva se domenila.

Poti so oštevilčene, kar nekaj poti je vodilo na vse strani. Usmerila sva se na najino stezo.  

Špičasti vrh na zgornji sliki je Col Roddela nad prelazom Sella  kjer sva pričela hoditi.

V tem predelu je pot prelepa, preči pobočja Sas Plattkiofla, mimo prve idilične koče Federico Augusto,

 ki je postavljena pod velikim balvanom. 

Midva pa sva hitela dalje, gor in dol in gor ...

...proti prelepi dolini pod Sas Plattkoflom.

V zgodnjem jutru so bile najine sence še dvakrat daljše od najinih postav.

Na vrhu doline kraljuje velika koča, ki spominja po izgledu in tudi notranjosti bolj na hotel.

 Sasso Piatto

Od tu vodijo številne poti, ena tudi na vrh Sas Plattkofla. 

Odločila sva se za nadaljevanje krožne poti okoli tega vrha in sledila sva poti 527. 

Pol dneva je bilo že mimo, najino izhodišče že daleč, pot pred nama pa daljša od že prehojene.

Pokrajina pa seveda prekrasna, hodila sva tam povprečno nekje na 2000 m višine, 

gor do 2400 in dol do 1800m in to nekajkrat ponovila.

Med potjo sva  med drugim obhodila tudi  čredo konj na paši.

Največkrat pa sva srečevala svizce, ki so se čudili, da se kdo potika po njihovih logih v takšni vročini...

Dolina pod nama ter spust na okoli 1800 m.. 

V ozadju je Seceda, vrh ki je bil planiran za danes, toda zaradi velike gneče v Santa Cristini (dolina pod Secedo) in posledično zasedenimi in plačljivimi parkirišči, sva se mu odpovedala. 

Dolomiti gor ali dol, tam je bilo res preveč gneče.

Na zgornji sliki je pogled nazaj na del prehojene pot okoli Sas Plattkofla.

Povzpela sva se še do koče Vicenza med Sas Plattkoflom in Sassolungo, 

čeprav leži stran od najine načrtovane poti. Od tu vodi tudi ferata na Sassplattkofel.

Nato sva nadaljevala po poti 525  okoli Sassolunga ...

...mimo koč ter poti do koder vozijo žičnice in to se je poznalo na številčnosti obiskovalcev..

Bila sva že utrujena, pred nama pa je bil še končni vzpon. 

Sva se pa malo oddahnila, ko sva končno zagledala prelaz Sella in konec najine zaštrikane poti.

Tokrat poti nisem izmerila, ocenjujem pa, da sva prehodila več kot 20 km 

in opravila pri tem več vzponov do 2400 m ter prav toliko spustov nazaj na 1800 m. 

Pot je bila krasna, razgledi na vrhove in doline pa razveseljujoči 

(Canazei in Campittelo, Santa Cristina ter vrhovi nad njo). 

 Pozoren pač moraš biti na križiščih posameznih poti in izbrati pravo. 

Seveda je pri tem v pomoč kak zemljevid poti, opis iz vodnika ali gps aplikacija. 

Midva vsega tega pač nimava. 

Poti so sicer oštevilčene, vendar najina pot ni bila enoznačno oštevilčena, 

da bi tu lahko napisala katera točno je bila.

__________________________

Piz Boe

Pot: prelaz Pordoi, koča Forcella Pordoi , Piz Boe, Sass de Forcia Orientale, Sass de Forcia di Mezzo, Sasso Pordoi, prelaz Pordoi

Naslednji dan sva se v zgodnjem jutru s prelaza Pordoi  odpravila proti vrhu Piz Boa.

Izbrala sva pot, ki se vzpenja strmo navzgor po melišču. 

Psihično sva se pripravila na neprijeten vzpon po melišču, ki pa se je izkazalo za dobro uhojeno

 in zato lažje obvladljivo. Marsikatero slovensko melišče je bistveno težje za vzpon.

 Po uri in pol  vzpona  sva že bila blizu vrha melišča in takrat je tudi pričela voziti  gondola  na vrh Sasa Pordoi, ki je bil zaradi tega precej obiskan, kot sva ugotovila kasneje ob povratku nazaj z vrha.

Na vrhu strmega melišča nama je zelo dobro del pogled navzdol.

Le na kratko sva se ustavila ob koči na vrhu melišča, ki je lepo postavljena med skalnatimi vrhovi.

Od tu sva zagledala "avtocesto" , ki vodi v smeri Piz Boa.

,Avtoceste' je res kmalu konec, ostanejo pa lepi razgledi na sosednje vrhove in "plate" .

Med potjo gor sva bila sama, ker sva bila dovolj zgodnja.

Seveda je proti vrhu malce bolj navkreber in celo nekaj varoval je nameščenih.

Sledil je končni vzpon proti vrhu.

Na dokaj prostornem vrhu Piz Boe (3152 m) me je presenetila lepo oskrbovana koča. Prej se namreč nisem dovolj pozanimala za opis vrha in sem mislila da je koča precej nižje pod vrhom.

Tako sva si lahko privoščila kapuccino na nivoju!

Edina ki je še prepešačila v tistem jutru s prelaza je bila seveda punca iz naših krajev in prav lepo je bilo malo  pokramljati po slovensko. V italijanščini namreč nisva posebej zgovorna :-).

Seveda ne gre, da se ne bi dala slikati na vrhu. Tokrat z roke, ne s stativa.

S te višine so veličastni razgledi, gornji sliki proti Marmoladi....

...ter vse naokrog do bližnjih "sosedov", ki jih še nisva uspela identificirat.

Pogled so nama najbolj pritegnile bele skalnate planote za katerimi je dolina Corvare. 

Uživala sva kljub temu da večine gora nisva prepoznala.

Pričela sva sestopati in ob poti nazaj vmes skočila še na sosednje vrhove

 Sass de Forcia di Mezzo (2917 m)...

...ter še vzpon na Sasso Pordoi (2950 m). 

Razgledi so bili v takem vremenu odlični. Zadaj je Sella,  Antersass. 

Na Sasso Pordoi sicer vozi gondola s prelaza Pordoi za ceno 20 eur na odraslo osebo.

Torej sva prišparala 40 €.

Ker vozi gondola tako visoko, sva pri vračanju z vrha Piz Boa srečala najmanj 500 ljudi.

Saj so nama govorili nekateri, da je poleti v Dolomitih gužva, 

vendar naju je tak naval visoko v gorah res šokiral.   

Še pokuk skozi naravno okno na najino izhodišče; prelaz Pordoi.

Sledil je sestop od koče Forcella Pordoi in nato po strmem melišču navzdol na prelaz Pordoi. 

Sam vzpon na Piz Boe ni bil težak, ker sva se odločila za lažjo pot; 

približno tri ure in pol navzgor do vrha ter nekaj več navzdol zaradi manjših vzponov na sosednje vrhove. 

Je pa takle skalni svet tam proti 3000 m višine seveda enkraten in stalno vabljiv.

V zgodnjem popoldnevu sva že zaključila turo. 

Preostalo nama je le še načrtovanje kaj bova med temi lepimi gorami počela jutri in naslednje dni. 

Prijetno utrujena in zadovoljna z izkupičkom dneva.

________________________

Monte Pore

 

Pot: vasica Colcuc. Monte Pore, Koča Fedare, vas Colle Santa Lucia, Colcuc

Za prvi dan, kratkega obiska Dolomitov, sva si izbrala Monte Pore.(2504 m). 

Tukajšnji dvatisočaki sodijo med nižje vrhove.

Na zgornji sliki je najin cilj v daljavi .Pot  se prične v gozdu, sledila sva označeni poti 463.

Mimo mnogih križišč.

Pot je lepo sledljiva, mimo nekaj planin in s stalnim pogledom v doline in na sosednjo Marmolado.

Navdušena sva bila nad širnimi razgledi. Okoli naju je bilo kar nekaj tritisočakov.

Proti vrhu se je pot spremenila v ozek strm greben, z mnogo drobirja na poti. 

Sva rekla, da se tu ne bi vračala navzdol.

Na zgornji sliki je pogled še na malce oddaljeni najin vrh Monte Pore.

Na vrhu Monte Pore (2504 m) se odpre čudoviti pogled na sosednje vršace.

Spoznava Civetto v ozadju. Do zdaj sva si jo ogledovala le pozimi med smučanjem.

Pot navzdol po drugi strani je zelo prijetna s širnimi razgledi vse naokrog.

Okoli naju so sami travniki s cvetočo arniko. Za več hektarjev jo je tukaj! 

Na zgornji sliki je znan prelaz Falzarego proti Cortini.

Spuščava se proti koči Fedare. V ozadju je Monte Pelmo (3168 m).

Čudoviti so pogledi vse naokrog po nepoznanih vrhovih. Preveč jih je, da bi vse določila.

Opravila bova krožno pot in se tudi zaveva, da pot ne bo tako kratka, kot sva v začetku mislila.

Sestopiva do koče Fedare. Italijanske koče so vse prijetno ozaljšane.

Še ena taka.

Ko poiščeva pravo pot za sestop v dolino, naju preseneti pokošena markirana pot od koče navzdol.

 Kaj takega še tudi nisva videla. 

Sicer pa mislim, da ni veliko ljudi, ki bi tu hodili peš v dolino ali iz doline gor. Večinoma se do koče pripeljejo z avti  in nato še s sedežnico proti vrhovom.  

Zgoraj je pogled na prelepo staro gorsko vasico Colle Santa Lucia. Res je vredna postanka in ogleda.

Morava še mimo nekaj vasi, hiš, nekaj zamotanih planinskih križišč. 

Brez planinske karte ali gps navigacije si tu hitro izgubljen. 

Po 8 ali 9h urah, precej km in kakih 1000 višinskih metrov,  nama uspe priti nazaj na izhodišče. 

Jutri je napovedan nov lep dan. 

Bova spet na poti!

____________