Pot: Črna, Pikovo, Peca, Olševa, Raduha, Travnik, Komen, Smrekovec, Sleme, Žerjav
Čas: 26 ur
Višinski km: okoli 5000, ter okoli 95 km poti
K-24 je ime za najtežji Koroški planinski izziv oz. pot, ki povezuje pet najpomembnejših
Koroških vrhov: Olševo, Peco, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro.
Pot je dolga 92 km in premaga 5300 višinskih metrov vzpona in prav toliko tudi spusta.
Kdor progo uspe premagati v manj kot 24 urah postane član prestižnega kluba K-24.
Za nas, ki smo čez 50 let in za ženske ima pot eno uro popusta,
tako da pot lahko opraviš v 25 urah in vseeno postaneš član prestižnega kluba K24.
Zame ni bilo bistveno, da postanem član ali ne ampak samo da sprejmem ta izziv
in premagam to preizkušnjo.
K24 je bila že dolgo moja skrita želja vendar nikoli nisem zbrala dovolj poguma, da opravim z njo. Letos sem se odločila za to pot, čeprav nisem vedela kako se bo izšlo.
Nekako sva s planinskim znancem Milanom prišla skupaj glede tega izziva
in sva se odločila opraviti še to.
Pot sva pričela v Črni okoli 7.30 zjutraj in v hitri hoji odšla proti koči na Pikovem ...
...sledil je vzpon na Peco po plezalnem delu in v treh urah ter pol sva stala na vrhu Pece (Kordeževe glave 2125 m). Sledil je spust s Pece ter nato po znani poti (po vlakah ter novih cestah do vznožja Olševe). Za na vrh Olševe sva izbrala bližjo toda strmo pot navzgor, ki nama je načela nekaj moči. Ob 16 h sva stala na vrhu ter uživala v razgledih. Milan se je spustil na mehko travo in užival v zasluženem počitku. Toda potrebno je bilo iti dalje.
Z Olševe se spustiš po lepem grebenu Visoke peči ter nato po strmih vlakah do Zg. Slemena
nato pa po gozdni stezi do Grohata.
Lepa stara koča pod Grohatom je samevala, pridna oskrbnika pa sta nama skuhala dobro kavo.
Ob večerni malici in kavi sva se okrepčala in odhitela po plezalni poti na vrh Raduhe.
Na vrhu Raduhe (2062 m) pa je bilo čarobno ob zahajajočem soncu.
Na spodnji sliki je levo Peca ter doline od kod sva prišla ter desno Uršlja gora - najin skorajšnji cilj.
Na vrhu Raduhe sva imela že 40 km poti v nogah, čakalo pa naju je še 50 km..
Utrujenosti še nisem čutila, le pogled na ciljni vzpon je jemal motivacijo, saj
saj Uršlja gora (vrh skrajno desno na sliki) od tod videti zares neverjetno daleč.
Je res možno da bova nekoč tam?
Spust z Raduhe je bil previden saj je pot posuta s kamenjem in skalami.
Po čudovitem in enkratnemu sončnemu zahodu, se je mrak pričel spuščati na naš del zemeljske oble. Do koče na Loki sva prispela v temi. Okoli koče je bilo precej veselo, midva pa sva prižgala svetilke in se odpravila dalje preko planine Javorje proti Travniku.
Spustila se je temna noč, na nebu je bilo polno zvezd, ki pa nama niso nič osvetlile poti.
Proti Komnu pa so se stvari rahlo zakomplicirale. Milanu je svetilka pričela ugašati tako sva bila odvisna le od moje svetilke in pod Komnom sva zgrešila ter zavila v dolino.
Napako sva ugotovila čez nekaj časa. Da sva prišla zopet na pravo pot proti Hlipovcu naju je stalo uro zamude. Motivacija je nama malo padla. Do cilja je od tod še 30 km.
Vmes je le še vzpon na Uršljo goro, ki je od tod verjetno še vedno videti zelo oddaljena.
Posledice neprespane noči so se sedaj začele kazati tudi meni.
Ni preostalo drugega kot da čim prej nadaljujeva preden kdo v stoje zaspi. Greva!
Pot od Smrekovca do Slemena se mi je neizmerno vlekla; ni in ni je bilo videti konec.
Zaradi časovne zamude in utrujenosti, se je Milan odločil, da ne bo opravil vzpona na Uršljo goro. Tudi meni je motivacija precej padla zaradi časovne zamude in ostalih pripetljajev
zato sem se odločila, da tudi jaz ne grem in da skupaj zaključiva to težko pot.
Pred Uršljo goro sva zavila navzdol po cesti v Jazbine. S tem sva sicer izpustila še zaključnih 400 m višinskih metrov vendar sva zato naredila dodatnih 10 km hoje po cesti. Po mojem občutku bi bilo hitreje , če bi opravila vzpon še na Uršljo goro ter nato spust v Žerjav.
V Žerjavu sva predčasno zaključila to pot. Tako sva naredila okoli 95 km poti ter 5000 višinskih metrov v 26 urah.
VMESNI ČASI NA POTI:
- Črna: 7.40
- Peca (Kordeževa glava): 11.10
- Kumer: 12.50
- Olševa (Govca): 16.10
- Velika Raduha: 20.20
- Dom na Smrekovcu: 03 h zjutraj
- Jazbine: 8.30
Za menoj je bila ta težka pot. Sedaj lahko rečem, da pot zame ni nepremagljiva;
izziv je bil sprejet in opravljen čeprav sva predčasno zaključila to transverzalo.
____________________________
Objave
