Visoko, višje in najvišje

Mornarsko življenje je še vedno trdo in nepredvidljivo, pogosto pa je tudi fizično zahtevno.

Eno od težjih opravil je vsekakor delo na vrhu jambora, kamor se je potrebno ne samo povzpet, ampak tam tudi vztrajat, dokler delo ni opravljeno.

 

Za vzpenjanje je najbolj elegantno, če te kdo dvigne na sedežu do vrha

in te po opravljenem delu varno spusti nazaj na palubo.

Ker tokrat te možnosti ni bilo, sem uporabil svojo staro jamarsko opremo in se s preizkušeno

vrvno tehniko sam povzpel in spustil po dvižnici glavnega jadra.

Ta način vzpenjanja in spuščanja se je izkazal za uporabnega tudi na morju,

zato je velika verjetnost, da ga bom še večkrat uporabil.

 

______________________________

Greben - južna stran planine Golte

   Izhodišče: Gosteče - planina Golte

Tokrat se je pokazala velika nuja za vzpon po brezpotju, ki je obetalo veliko užitkov v dojemanju razgibanega gorskega sveta razprostranjenih Golt.

Eden od južnih grebenov je vodil višje in višje...le do kam še?

Občasno so se skale grebena postavile precej pokonci, veliko bolj, kot je bilo zaželeno.

Ko pa prilezeš iz skal, se nenadoma prikaže simpatičen mali lovski bivak, ki ti da slutiti,

da si znova na obljudenih poteh.

Še hiter spust v dolino pa je zbirki lepo preživetih dnevov dodan nov biser.

________________________

Ljubljansko Barje

Na Barju je vedno lepo, spomladi pa je še posebej pestro tudi tukaj.

Nikoli ne vem, kod bi krenil, ko se barjanski kolovozi cepijo na nepričakovanih lokacijah 

v vijugastih smereh, kot da te ne ve kam pravzaprav želijo pripeljati.

Pa sem šel malo tja potem pa še sem, ko tam nisem prišel sem kamor sploh nisem mislil priti.

 Pripravljala se je močna ploha, morda celo nevihta, kdo bi vedel, 

saj še meteorologom zadnje dni ni več nič jasno.

 Veter z jugozahoda je prevladal nad severno sapico in rezko šelestenje okrnjene krošnje starega drevesa je nakazalo, da časa za sprehod nimam več veliko.

 Rob vremenske fronte je pokrajino začel naglo osvajati, barjanske ptice so onemele in poljske živali so se pripravile na znano nadaljevanje vremenskega repertoarja.

 Kaj pa jaz? Bom čakal tu ali je čas za umik?

 Kamor koli sem se zazrl, povsod se je igra svetlobe in senc razvijala v ritmu nestalnega vetra.

 Kar stal bi in gledal, tako lepo mi je bilo opazovati vse te pojavne oblike prihajajoče plohe.

 Lovska preža v daljavi tokrat ne bi obvarovala nikogar, tako zelo se je majala.

 Pogled proti jugu je razkril tudi pozicijo sonca, ki je prepustilo mesto seriji temnih oblakov.

  Prve težke in tople kaplje dežja so zaropotale okrog in okrog in se hitro gostile.

Kmalu sem se znova znašel na starem razpotju, a tokrat ni bilo več dileme;

proč od tod in nekam tja, kjer že dolgo nisem bil.

______________________________

Rastočka planina

Na Rastočki planini - 1482 m je vode dovolj in mala, prav lepo okrogla jezerca so polna.

Čeprav je vremenska napoved megla z dežjem...., so sončni žarki prav lepo osvetlili jutranji gozd.

Planje so bile še vedno posejane s  telohom, ki pa je v tem času  že izgubil svoje snežno bele vcetove.

Tudi mala lovska koča na planini je samevala.

V  skritih kotičkih planinskega skalnatega raja pa se je bohotil rumeni avrikelj.

Ko ga najdeš, se rumeno zablešči v sivih skalah visoko nad dolino.

Aprilski dež pa vedno prav lepo opere prebujajočo se naravo.

Vsaka veja ozeleni, tudi tiste, ki so malo podlegle v letošnjem zimskem požledu.

Res je lep in poseben tale aprilski čas.

Glicinija

Ti dnevi so okrašeni z bujnimi cvetovi glicinij, ki krasijo pročelja marsikatere hiše.

Oko se na njenih cvetovih spočije in radost do življenja, ki ga odseva moč trdožive rastline

se naseli tudi v srcu opazovalca.

___________

In danes je dan prve pomladanske polne lune!

Je ta dan pomemben tudi v tvojem življenju?

Kamnik

Kamnik - 861 m; je hribček nad Žalcem. Dostopov nanj je več,  vsaj dva lažja in markirana ter še vsaj en  malo bolj skrit po delno varovanem grebenu na vrh Kamnika.

Najprej kolovoz in nato dobro vidna steza, se kmalu prelevi v namišljeno  lovsko stezico, ki vodi skozi zelo poraščen gozd. Nenadoma se pred nami odpre  mogočna stena. Pod steno vodi pot dalje do grebena in po grebenu na razgleden vrh.

Po dolgem  prijetnem grebenu pot ni nič dolgočasna , saj se odpirajo prijetni razgledi po domačih dolinah..

Če se malo zaide s poti se najdejo tudi take velike skrivnosti malih hribčkov - veliko zimzeleno srce. Neverjetno je, ko ga zagledaš. In kot običajno te tudi takšno srce zopet zavede, da nato ne najdeš prave poti dalje in se za malo časa izgubiš.

Kamnik je nizek hribček, toda kljub temu  skriva mogočne  trdne stene okrog in okrog....

....ter seveda tudi pomladne rožice

Včasih se zazdi, da je naša pot kljub vsemu le posuta z rožicami.

Križna jama

Veliko let je že od takrat minilo, ko smo bili še zelo aktivni jamarji in na tiste čase so vezani zelo lepi spomini. Med drugim smo si takrat ogledali tudi Križno jamo, ki je zaradi svojih lepot in ranljivosti

 vseskozi zaprta za javnost.

Gornjo fotografijo sem potegnil nekoč nekje z interneta, ker je krasna. Kljub temu lahko z nje le približno dobimo občutek kakšne lepote so skrite v dvoranah Križne jame.

Tudi naslednji dve fotografiji sta 'podarjeni' z neta.

Naslednje fotografije pa so z naše odprave. Posnete še na film s slabimi fotoaparati, 

v slabih pogojih in v slabih rokah.

So pa priča velike srčnosti slabo opremljenih entuziastov, kakršni smo takrat bili.

Čolne smo imeli neprimerne, tudi izkušenj z jamsko plovbo nismo imeli.

Pa je bilo vseeno lepo doživetje - nepozabno za vse udeležence.

Verjetno te jame nihče od nas ne bo več obiskal, bomo pa živeli od lepih spominov.

Križna jama ne bo nikoli turistična in bo javnosti vedno nedostopna. Je pa dosegljiva preko spleta.

Za vse namreč sedaj obstaja možnost virtualnega ogleda, ki navduši:

3D POGLED KRIŽNE JAME

-------------------