sobota, 14. december 2013

Zabrložnica in Savinjek

 Izhodišče: Logarska dolina
Čas : 7 ur
Razmere: trd sneg, proti vrhu ojužen sneg, ki se predira

Megla v dolinah, gore v soncu in ne gre drugače kot da zlezemo soncu nasproti.

Pogled proti Savinjeku - 1694 m, današnji cilj.
Okna skozi katera vodi pot.

Stara lovska koča na Zabrložnici ter
nova koča s prijetnim notranjim prostorom ter pečjo.
Takole je bilo potrebno iti med ruševjem navzgor...
do macesnov
Na sedlu so se pričeli odpirati prekrasni razgledi....Matkova kopa
Ogromen skalnat balvan

Na vrhu pa so se odprli čudoviti pogledi na Ojstrico, Planjavo, Brano

Mrzlo goro

Turne in v ozadju Brana
Matkova kopa




Strmo navzgor in nato strmo navzdol.


četrtek, 12. december 2013

Peca


Izhodišče: Mitnik
Krožna pot: Mitnik, dom pod Peco, Kordeževa glava-2125 m, Knipsovo sedlo-2012 m, Končnikov vrh-2109m,  Kordeževa glava, čez Pikovo do Mitnika
Čas:  7.30 ur
Razmere: sneg nad 1000 m, na stezi je zglajen sneg, na vrhu je ponekod spihano, ponekod so zameti, večinoma je sneg trd, se ne predira. Brez vetra, zelo toplo.
Dan se lahko prične tudi malo drugače, npr, z  jutranjo zarjo ter vzponom ven iz dolinskih megla.
Koča pod Peco je bila seveda zaprta, odprta je menda ob sobotah in nedeljah.


Danes je bilo na Peci popolno brezvetrje ter izredno toplo.
V ozadju je Končnikov vrh, moj današnji cilj ter čisto na kraju Bistriška špica,
Najlepše v gorah je takrat, ko se dvignemo iz meglenega morja na sončne planjave vrhov.
Smrekovško pogorje.
Greben Pece se razteza od Kordeževe glave do Bistriške špice.
Za Knipsovem sedlom so me presenetili gamsi.
Cel trop jih je bil.
Ko sem prihajala bližje so se spustili v strmo steno pod njimi. Tam se jaz nebi.

Končnikov vrh.
Raduha se je danes tudi sončila.
Še vedno na Končnikovem vrhu.
Sneg je večinoma bil trd, da se je prav lepo dalo hoditi. Po stopinjah sodeč pa nas ni bilo veliko na tej poti, v zadnjih dneh.
Še zadnja panoramska slika pred spustom v dolino.
Pikovo ter koča v ozadju.

nedelja, 01. december 2013

Uršlja gora

Izhodišče: Sleme
Čas : 4 ure

Na poti od Slemena do Križana se je takole lepo prikazala Peca, s oblačnim prstanom okoli vrha, kot bi bila kakšen sedemtisočak v Himalaji.
V nedeljskem popoldnevu sva hitela na vrh Urške, da bi ujela sončen zahod.
Pot je sicer uhojena, pa vendar je velika količina snega malo otežila hiter vzpon.
Rdeča zarja zahajajočega sonca na nasprotni strani neba je zelo dolgo žarela. Višje smo, bolj dolgo lahko gledamo predstavo barvnega spektra.
Sonce je zašlo za Savinjskimi Alpami....na čisto običajen način, pa vendar prijetno lepo...
... ter nam podarilo prekrasno rdečino tudi na vzhodni strani.
Koča na vrhu je ob tej večerni uri seveda že samevala, niti ni več kazala znakov,
da je bila čez vikend odprta.

Stražar na vrhu Urške, prvič.
Drugič.
Peca v sončnem zahodu.

Mrzel veter je čedajle bolj bril.
Sonce je še dolgo zahajalo spat ter rumeno ožarjalo hribe.
Stolp je zažarel v svojih lučkah, ki so vidne od vsepovsod iz doline.

Šaleška dolina pa je bila že kmalu v mraku.
Sestop nazaj proti koči, da si malo ogrejeva pomrznjene prste.

Samotni stražarji ob koči so tokrat že samevali.
S vrha Uršlje gore sva sestopila v temi.

Spremljalo naju je vse polno zvezd na čistem nebu, že nekaj časa jih nisva videla toliko na kupu.
Energije za nov delovni teden bo menda dovolj?
Verjetno ne; bo treba todi med tednom malo pomigati.
__________________________________