V najinem zadnjem jutru v Kapadokiji je bilo zopet stanovitno vreme
in zato so v zgodnjem jutru, kakšne pol ure pred sončnim vzhodom, baloni poleteli.
Vedela sva, da bo tako, zato sva prenočila kar ob enem od vzletišč.
Samo čudila sva se, kaj vse delajo ljudje. Mladoporočenci se pridejo slikat pod balone....
...kot sva izvedela kasneje, tudi posojajo obleke dekletom, da se lahko slikajo z baloni....
Je pa resnično lepo, ko to gledaš in se čudiš.
Je pa naju presenetilo, da je pod vsakim balonom bila polna košara ljudi, kakšnih 20 ali 30 jih gre noter. V zraku sva naštela okoli 100 balonov. Cena za tak polet pa je 150 eur.
Tudi midva sva naredila veliko preveč slikic ampak bodo pač za spomin.
V vzhajajočem soncu bi morali baloni zažareti, pa ni bilo čisto takega efekta, ker je sonce prekril oblak.
Po predstavi z baloni je sledil še ogled mesta Uchisar.
Stari del mesta je zopet čisto preluknjan...
Tudi tu še nekateri prebivalci živijo v teh prostorih, ki so preurejena v stanovanje.
Naslednje presenetljivo mesto pa je bilo Derinkuyu.
Podzemno mesto, ki leži v večih nivojih 85 m pod zemljo in ima večsto kilometrov rovov in povezave z drugimi podzemnimi mesti. Je iz časa Hetitov, odkrito pa je bilo leta 1964 in še odkrivajo podzemna mesta. Turčija je res presenetljiva dežela. Na ogled je samo malenkost vsega tega kompleksa.
Odločila sva se za krajši sprehod skozi kanjon.Tokrat v stanovanjske votline nisva več lezla,
preveč je tega za našo kratko življenje ...
...sva pa vseeno od daleč ocenjevala kvaliteto opaženih bivališč
ter pod njimi vinograde s sladkim grozdjem.
Ob rečici Ihlara,domačini med bujno vegetacijo obdelujejo tudi svoje male njive ter vinograde.
Vsi najini dnevi v Kapadokiji so bili polni prijetnih doživetij in vtisov.
Jutri jo bova pa zares zapustila. Če se nocoj ne odločiva drugače.
___________
Objave
