sreda, 18. avgust 2021

Škrlatica, 1.dan

Pot: Vrata, bivak IV, Škrlatica, bivak IV, Vrata
Čas: 10 ur s postanki
Višinska razlika: 1800 m
Na Škrlatici sva bila samo enkrat pred leti, pa se zopet odločiva zanjo. 
Pa še žig nama je manjkal s tega vrha. Aljažev dom je že daleč spodaj, megle vsepovsod, 
čeprav je meteorolog napovedal razjasnitev že zjutraj in odlične razmere v gorah. 
No na terenu ni bilo tako.
Do bivaka IV se nama pot kar vleče, čeprav ugotoviva, 
da sva še vedno hitra kljub letom, megli in zdrizastim skalam. Ali naj sploh greva dalje?
Lojze je odločen: Greva! In sva že pri prvih klinih.
In tako dalje...

..v upanju...
... da se megla razkadi.
Pa se ni; samo malo redkejša je občasno postala.

Vršni greben, dalje pa se ni videlo...
Proti vrhu in nato vrh Škrlatice (2740 m).
Ob zasluženi malici na vrhu so se še megle malo razkadile..
...in ponudile pogled navzdol na Veliko Dnino...
Ker ni bilo jasnih razgledov sva kar hitro odšla navzdol.
...pa zopet malo plezanja...

,,,izgledalo je, da se megle razblinjajo...


Zaradi megle sva se odrekla Dolkovi špici tako da bo potrebno vse zopet ponoviti....
..na koncu stene še malo melišča...
...ko sva prišla s stene se je pričelo dokončno jasniti.



Pogled na drugo stran proti Triglavu.
In pričeli so se ponujati prelepi razgledi po naših gorah.
Samo en takšen pogled in že veš, da je prekrasno biti tu gor.
Še čez planinski travnik...
...še mimo bivaka IV in tu je pogled navzdol na dolino Vrat.
In še ena slikica in pogled še na drugo stran, ko so se megle razkadile. 
Sicer malo pozno za naju, da bi občudovala razglede z vrha Škrlatice. 

Pa nič zato; planinska tura je bila lepa zopet sva se preizkusila v steni in ugotovila, 
da prav lepo gre, torej bova še šla....

_____________________

















 

ponedeljek, 16. avgust 2021

Raduha, 2.dan

 

Pot: Zg.Sleme, koča na Grohatu, Raduha in nazaj čez Durce.
V dolini je bilo 35 stopinj in več, pa sva se odločila,
 da bova po Krofički prespala kar zunaj nekje pod Olševo na prijetnih 18 stopinj toplote.
 Bilo je čudovito spati tako v naravi, tiho, prijetno hladno. 
Skupno sva se odločila, da morava to še ponoviti.
Naslednje jutro sva na hitro skočila še na najbližnjo goro po zahtevnejši poti.
Plezalna pot je urejena in varna, klini lepo držijo in hitro sva bila na vrhu Raduhe (2062 m).
Tudi zapustila sva vrh na hitro, ker so se že pričeli nabirati pohodniki.
Na Raduhi greva vedno še na najino skalo in to je zame pravi vrh.
Takole...
,,,in takole, kjer uživava v samoti.
Razgledi so seveda prekrasni. Ojstrica, Rinke, Skuta.
Sedaj pa nazaj po robu Raduhe in opaziva trop ovc, ki si išče hlad.
Nazaj do Durc...

...do lepega macesnovega gozdnega roba ...
...in nazaj do koče na Grohatu, ki je gostila že nekaj pohodnikov 
in še nazaj do Zg.Slemena in nato skok v hladno Savinjo. 
Letošnje poletje nas res razvaja z vročimi in sončnimi dnevi.

_________________________




nedelja, 15. avgust 2021

Krofička, 1.dan

Pot: Dom planincev v Logarski dolini, Klemenča jama, Škrbina ter po lovski poti na Krofičko, Klemenča jama,

 

Tokrat sva izbrala lovsko pot za vzpon na Krofičko. To pot sva že prehodila pred leti, 
zdaj pa naju je zanimalo, če je še tako samotna in če jo bova sploh našla, 
saj je bila takrat težko sledljiva.
Mimo Klemenče jame navzgor sva se usmerila proti Škrbini.
 Pred Škrbino je potrebno poiskati neozmačeno stezico levo v smeri Krofičke. 
Pred vstopom v plezalni del, so na najbolj neugodnem mestu klini izpuljeni do te mere, 
da ne veš ali bi se oprijel zajle ali ne.

Ko izplezaš iz zajl in stene ven so pred teboj Zadnji travniki.

Poti tu ni najti, pa sva hodila malo gor in dol, da sva našla nadaljevanje proti Krofički.
Na zgornji sliki je pogled navzdol na Škrbino.
Tu pa je vedno lepi pogled na Robanov kot.
Nato je treba poiskati pravi pristop proti vrhu. Po možnosti brez ruševja, seveda.
Ko priplezava do te stene z luknjami, jo spoznava in veva da sva v pravi smeri...
...in vrh Krofičke (2083 m)  je res kmalu znova osvojen.
V tem sončnem in jasnem dnevu so razgledi čudoviti. 
Meni je najlepši pogled na Skuto in Rinke...

... in še pogled po grebenu dalje proti Utam. 
Dober občutek je, ker sva to pot že nekajkrat prehodila.


Še nekaj slik, počitek in malica in sledila je pot navzdol 
po običajni markirani stezi proti Klemenči jami.
Znani macesni na gozdnem robu in že sva bila na koči pri Klemenči jami. 
Koča ni več samevala, zato sva se napotila kar nazaj v dolino. 
 
Krofička ni najvišja v svojem okolju, pa vendar nudi prekrasne razglede po savinjskih alpah. 

_____________________