Huda luknja-Vodni rov

Strokovna ekskurzija ob spremstvu vodnika je potekala v nedeljo v popoldanskih urah.

Vstop v jamo je zavarovan in začetek je bil povsem normalno hodeč. Nobeden od nas ni vedel kaj nas vse čaka.

Jama Huda luknja je v celoti dolga 2280 m, njen Vodni rov je dolg 380 metrov. Zavarovane plezalne poti je po grobi oceni okoli 900 m (450 m tja in prav toliko nazaj), težavnostna stopnja po prvih ocenah D. Čas plezanja 3-5 ur, zasilnih izhodov ni. Ob samovarovalnem kompletu je obvezna tretja popkovina, kombinezon, dolgoprstne rokavice, visoka obuvala s kvalitetno gumo in primerne plezalske izkušnje. Vstop v jamo je možen samo ob spremstvu vodnika

Za začetek smo morali prečiti rov, čez katerega je vodila za dlan široka jeklenica.

Takoj nato je sledilo prečenje stene ter navpičen skok v vodni rov.

Zgornji povzetek opisa jame ter poti po Vodnem rovu je res natančen, potrebne so plezalne izkušnje ter oprema. In škornji so boljši kot planinski čevlji, pa čeprav so rožnati....

 

Več lahko povedo le fotografije.

 

Kapnikov nisem opazila , samo občasne kapniško zasigane stene.

Pa zopet malo navzdol in ob navpični steni dalje.

Po treh urah napornega plezanja smo mokri ter umazani izstopili iz podzemnega sveta netopirjev v naš zeleni svet. Ampak bilo je seveda nepozabno.

 

_________________________________

Barcolana 46

Barcolana 46 se je odvila v vsej svoji enkratnosti!

Na dan velike regate smo pripluli iz vseh vetrov. Nekateri že prejšnji večer.

Tudi gledalci so prihajali. Nekaj tisoč jih je pripeljala tudi Aida.de.

Na častnem mestu je bila privezana tudi zmagovalka zadnjih štirih Barcolan.

Esemit Europa je tudi letos veljala za favoritko. In je res spet zmagala. Petič in zadnjič zapored.

Naslednje leto je na Barcolani ne bo.

Red Bulov katamaran je tudi zelo hiter.

Veliko jadrnic pa je priplulo tik pred startom.

Pričakovala se je bonaca in res ponoči ni prav nič pihalo.

Na pogled hitrih jadrnic je bilo videti res veliko. Nekatere bolj ali manj znane. Zame dosti novih.

Mesto je tudi ponoči živahno.

Na obali pa je sploh v tednu Barcolane zelo pestro in živo.

Jadrnic pa je veliko. Iščem morebitne znance oziroma njihove jadrnice. Neuspešno.

Kmalu pride jutro in jutranja tihožitja so zanimiva za oko in foroaparat.

Te palete so bile zvečer polne jadralcev, polne smeha in dobre volje.

Potem pa gremo na štart - Mira mare.

Štartna ladja je že na svoji poziciji.

Od vsepovsod se pojavljajo jadrnice, vedno večja gužva je in napetost raste.

Po topovskem strelu se je pa začelo 'divjanje po bonaci'.

Bolj ali manj uspešno smo lovili vsako sapico in se po polžje premikali.

Lepo je bilo gledati pisane genakerje in spinakerje različnih velikosti in barv.

Videti je bilo tudi nekaj lepih.oldtajmerjev.

Potem je le prišlo nekaj več vetra, da so se jadra vsaj za silo napela.

Prvič sem videl tudi jadrnico s krilom namesto glavnega jadra.

Bo v bodoče takih jadrnic več?

Regata je bila tudi tokrat skrajšana do prve boje pri Debelem rtiču. Bilo je lepo doživetje.

________________________________

 

 

Grintovec

Izhodišče: Kamniška Bistrica
Čas: 8 ur
Dan je veliko obetal že na začetku poti in to z barvno paleto listov v jesenskem gozdu.

Oblačni dan je bil sicer napovedan za zahodno Slovenijo toda močan jugozahodnik je prignal meglene gmote oblakov tudi v ta konec Kamniško Savinjskih Alp.

Steza je bila  povsem mokra in spolzka, z vetrovk in las so kapljale vodne kapljice meglenega dneva. Pa kaj zato, so pa nastale  lepe slike, da si ohranimo utrinek narave.

S Kokrškega sedla pa do vrha ni bilo kaj za digitalizirati. Sama megla, mokrota in močan veter vsepovsod, še steza je bila ponekod skoraj nevidna. Na vrhu Grintovca- 2558 m je bilo pa takole....

v naslednji minuti pa takole....

In nato je veter razpihal oblake in sonce je pričaralo nekoliko jasnine.

V naslednjih minutah se je megla trikrat razprla in nato zopet v trenutku zaprla. Skoraj sem se že pognala nazaj na osončen vrh, pa sem si  premislila, saj je veter prignal novo megleno gmoto.

Gora se ni dalo slikati zaradi megle zato pa se je dalo poslikati občasne sončne luknje v oblakih. Vedno se najde nekaj čednega.

Spust na Kokrško sedlo je potekal po mokri, blatno drseči stezi, pa kaj zato , ko pa je dan visoko v planinah vedno lepo doživet.