torek, 12. julij 2022

Piz Boe

Pot: prelaz Pordoi, koča Forcella Pordoi , Piz Boe, Sass de Forcia Orientale, Sass de Forcia di Mezzo, Sasso Pordoi, prelaz Pordoi

Naslednji dan sva se v zgodnjem jutru s prelaza Pordoi  odpravila proti vrhu Piz Boa.

Izbrala sva pot, ki se vzpenja strmo navzgor po melišču. 
Psihično sva se pripravila na neprijeten vzpon po melišču, ki pa se je izkazalo za dobro uhojeno
 in zato lažje obvladljivo. Marsikatero slovensko melišče je bistveno težje za vzpon.

 Po uri in pol  vzpona  sva že bila blizu vrha melišča in takrat je tudi pričela voziti  gondola  na vrh Sasa Pordoi, ki je bil zaradi tega precej obiskan, kot sva ugotovila kasneje ob povratku nazaj z vrha.

Na vrhu strmega melišča nama je zelo dobro del pogled navzdol.

Le na kratko sva se ustavila ob koči na vrhu melišča, ki je lepo postavljena med skalnatimi vrhovi.

Od tu sva zagledala "avtocesto" , ki vodi v smeri Piz Boa.

,Avtoceste' je res kmalu konec, ostanejo pa lepi razgledi na sosednje vrhove in "plate" .

Med potjo gor sva bila sama, ker sva bila dovolj zgodnja.

Seveda je proti vrhu malce bolj navkreber in celo nekaj varoval je nameščenih.

Sledil je končni vzpon proti vrhu.

Na dokaj prostornem vrhu Piz Boe (3152 m) me je presenetila lepo oskrbovana koča. Prej se namreč nisem dovolj pozanimala za opis vrha in sem mislila da je koča precej nižje pod vrhom.
Tako sva si lahko privoščila kapuccino na nivoju!

Edina ki je še prepešačila v tistem jutru s prelaza je bila seveda punca iz naših krajev in prav lepo je bilo malo  pokramljati po slovensko. V italijanščini namreč nisva posebej zgovorna :-).

Seveda ne gre, da se ne bi dala slikati na vrhu. Tokrat z roke, ne s stativa.

S te višine so veličastni razgledi, gornji sliki proti Marmoladi....

...ter vse naokrog do bližnjih "sosedov", ki jih še nisva uspela identificirat.

Pogled so nama najbolj pritegnile bele skalnate planote za katerimi je dolina Corvare. 
Uživala sva kljub temu da večine gora nisva prepoznala.

Pričela sva sestopati in ob poti nazaj vmes skočila še na sosednje vrhove
 Sass de Forcia di Mezzo (2917 m)...

...ter še vzpon na Sasso Pordoi (2950 m). 
Razgledi so bili v takem vremenu odlični. Zadaj je Sella,  Antersass. 
Na Sasso Pordoi sicer vozi gondola s prelaza Pordoi za ceno 20 eur na odraslo osebo.
Torej sva prišparala 40 €.
Ker vozi gondola tako visoko, sva pri vračanju z vrha Piz Boa srečala najmanj 500 ljudi.
Saj so nama govorili nekateri, da je poleti v Dolomitih gužva, 
vendar naju je tak naval visoko v gorah res šokiral.   

Še pokuk skozi naravno okno na najino izhodišče; prelaz Pordoi.

Sledil je sestop od koče Forcella Pordoi in nato po strmem melišču navzdol na prelaz Pordoi. 
Sam vzpon na Piz Boe ni bil težak, ker sva se odločila za lažjo pot; 
približno tri ure in pol navzgor do vrha ter nekaj več navzdol zaradi manjših vzponov na sosednje vrhove. 
Je pa takle skalni svet tam proti 3000 m višine seveda enkraten in stalno vabljiv.


V zgodnjem popoldnevu sva že zaključila turo. 
Preostalo nama je le še načrtovanje kaj bova med temi lepimi gorami počela jutri in naslednje dni. 
Prijetno utrujena in zadovoljna z izkupičkom dneva.

________________________




ponedeljek, 11. julij 2022

Monte Pore

 

Pot: vasica Colcuc. Monte Pore, Koča Fedare, vas Colle Santa Lucia, Colcuc

Za prvi dan, kratkega obiska Dolomitov, sva si izbrala Monte Pore.(2504 m). 
Tukajšnji dvatisočaki sodijo med nižje vrhove.

Na zgornji sliki je najin cilj v daljavi .Pot  se prične v gozdu, sledila sva označeni poti 463.

Mimo mnogih križišč.

Pot je lepo sledljiva, mimo nekaj planin in s stalnim pogledom v doline in na sosednjo Marmolado.

Navdušena sva bila nad širnimi razgledi. Okoli naju je bilo kar nekaj tritisočakov.

Proti vrhu se je pot spremenila v ozek strm greben, z mnogo drobirja na poti. 
Sva rekla, da se tu ne bi vračala navzdol.

Na zgornji sliki je pogled še na malce oddaljeni najin vrh Monte Pore.

Na vrhu Monte Pore (2504 m) se odpre čudoviti pogled na sosednje vršace.

Spoznava Civetto v ozadju. Do zdaj sva si jo ogledovala le pozimi med smučanjem.

Pot navzdol po drugi strani je zelo prijetna s širnimi razgledi vse naokrog.

Okoli naju so sami travniki s cvetočo arniko. Za več hektarjev jo je tukaj! 
Na zgornji sliki je znan prelaz Falzarego proti Cortini.

Spuščava se proti koči Fedare. V ozadju je Monte Pelmo (3168 m).

Čudoviti so pogledi vse naokrog po nepoznanih vrhovih. Preveč jih je, da bi vse določila.

Opravila bova krožno pot in se tudi zaveva, da pot ne bo tako kratka, kot sva v začetku mislila.

Sestopiva do koče Fedare. Italijanske koče so vse prijetno ozaljšane.

Še ena taka.

Ko poiščeva pravo pot za sestop v dolino, naju preseneti pokošena markirana pot od koče navzdol.
 Kaj takega še tudi nisva videla. 
Sicer pa mislim, da ni veliko ljudi, ki bi tu hodili peš v dolino ali iz doline gor. Večinoma se do koče pripeljejo z avti  in nato še s sedežnico proti vrhovom.  

Zgoraj je pogled na prelepo staro gorsko vasico Colle Santa Lucia. Res je vredna postanka in ogleda.

Morava še mimo nekaj vasi, hiš, nekaj zamotanih planinskih križišč. 
Brez planinske karte ali gps navigacije si tu hitro izgubljen. 
Po 8 ali 9h urah, precej km in kakih 1000 višinskih metrov,  nama uspe priti nazaj na izhodišče. 
Jutri je napovedan nov lep dan. 
Bova spet na poti!

____________






ponedeljek, 27. junij 2022

Velika (Koroška baba)

Pot: slap Rinka, Okrešelj, Savinjsko sedlo, Velika baba, Ledinski vrh in nazaj po isti poti 

Na izviru Savinje smo se oskrbeli z vodo saj je bil napovedan vroč sončen dan.

Vzpon na Savinjsko sedlo je bil v tem ponedeljkovem jutru že kar pošteno vroč.

Razgledi pa pa so bili jasni, le daleč v Julijce so jasnino motile meglice v ozračju.

Na vrhu Velike babe ( 2148 m) je bil pogled na bližnje Savinjske Alpe popolnoma pregleden.
Še skok na sosedo Malo babo...
...in nato navzdol ter po neprijetnem melišču navzgor in še na Ledinski vrh.
 Po poti nazaj na Okrešelj je sicer pihal rahel vetrič, ki pa ni zmogel ohladiti naših razgretih teles,
zato smo se vsi zopet razveselili hladne vode na izviru Savinje.
Prava ohladitev nam je uspela šele po kopanju v prijetnem tolmunu v Logarski dolini 

Po isti poti gor in dol in se je nabralo 1600 višinskih metrov ter skoraj 11 km poti.

_____________________