Pot: Erjavčev rovt, Kepa, Gubno, Erjavčev rovt
Čas: okoli 8 ur s postanki
V Erjavčevem rovtu je prelepo sotočje dveh gorskih potokov; skupaj prideta Žakelj in Mlinca.
V obeh potokih pa so manjši tolmuni, ki nudijo osvežitev po naporni planinski turi.
Čez en potok vodi brv in planinska pot proti Kepi in Dovški babi.
Kmalu se dvigneva mimo pastirske koče in še navzgor mimo lovske koče...
...in ven iz gozda, ko se prične tisto zaradi česar tudi hodimo v gore. Pogledi in razgledi in poti.
S te strani Karavank je prelep pogled na Julijce..
Sva pod vrhovi Karavank in ugibava kateri vrh je Kepa. Seveda zadnji vrh je to, vmes pa nekaj grap..
in prehodov...
...utrinek s poti...
...ter nekaj potk po grebenu...
...in ozkih stezic po kamnitem svetu.
Malo je naju presenetila tale Kepa, pričakovala sva enostaven kopast vrh...
...pa je res zanimiva s svojimi prehodi in skalnatimi grapami.
Sedaj pa sva že blizu Kepe. ( 2145 m)
Z avstrijske smeri vodi na Kepo tudi nezahtevna pot.in kar nekaj pohodnikov iz Avstrije
je bilo zato danes na njenem vrhu .
Na zgornji sliki je pogled na avstrijsko stran.
Na vrhu Kepe je bilo kar živahno.
Dvig kopaste oblačnosti za vrhom.
Počasi sva se odpravila nazaj po ozki stezici, ki zahteva previdnost pri sestopu zaradi drobirja na njej.
In še nazaj do sosednjega vrha; Gubno ( 2043 m).
Tako, obiskala sva vse dvatisočake na tej poti, ostali vrhovi kot je Kurji vrh pa bodo ostali za drugič.
Sedaj pa nazaj s pogledom na naše Julijce, ki pa so se kopali v megli tako kot najina Škrlatica včeraj.
No danes sva izbrala pravo destinacijo za dan brez meglic na vrhovih.
_______________________
Objave
