petek, 05. junij 2015

Na možeh - Palec - Zelenjak

Izhodišče: prelaz Ljubelj
Čas: 10 ur
Razmere: suho, sončno
Pot:  prečenje dolgega grebena  Na možeh do Palca in Zelenjaka.

Na greben smo  vstopili takoj nad staro Ljubeljsko kočo.
Lovska pot je potekala po čednem in sprva gozdnatem grebenu poraslim z divjim česnom.

 Spodaj levo se vidijo stavbe na avstrijski strani Ljubelja.
Kmalu smo vstopili v moj tako ljubi gorski skalnat svet.
Vzpon na tri Može se je pričel.
Pogled na avstrijsko stran.

Na širšem delu grebena je steza razkošno široka.
Trate so bile marsikje okrašene s Zoisovimi zvončnicami.

 Vzpon na vrh tretjega Moža.
Greben bolj ali manj poteka po avstrijsko slovenski meji in vmes smo tako 
lahko pokukali tudi na avstrijsko stran.
Meglice so  se spuščale in dvigovale nad dolino Suhega ruševja.

Radost in trening ravnovesja na enem od mnogih skalnatih špičakov.

Na tej poti so bili takšni detajli hoje zelo pogostii.

Ko se svet postavi pokonci.....

Rožice v skalnem svetu, da ti duša še bolj zaigra....

Pogled na sosednjo Begunjščico...

 ...in Vrtačo ter Zelenjak čisto zadaj - naš cilj
Tudi avrikelj je še cvetel.


Pol poti je že bilo za nami, pred nami pa je bila še kar dolga pot po grebenu..

Vzpon na Palec -  2020 m
Na vrhu je v teh koncih povsem običajno druženje s kavkami.

Kot zadnji vrh je bil Zelenjak - 2028 m
Zelenjak ima dva vrha, menda je en avstrijski, eden pa naš.
Vračali smo se po dolini Suhega ruševja takole kot kaže slika spodaj, po stezi na levi strani, s pogledom na masivno Begunjščico.
Na koncu pa še pogled nazaj, ki je segal do Zelenjaka.
S koče na Zelenici smo se še enkrat ozrli na Tri može in počasi zapustili prekrasni planinski raj.





nedelja, 17. maj 2015

Konečka planina

Izhodišče: kmetija zg.Goltnik nad Šmihelom
Čas: 4-5 ur
Konečka planina se nahaja na vzhodni strani pogorja Golt. 
Ta del je manj znan in posledično tudi manj obiskan.
Na vrhu  planine stoji lična kapelica, odkoder se ponudi čudovit pogled na Savinjsko in Šaleško dolino, 
ki se  s tega mesta razkrivata v celoti.
Travniki tu zgoraj so v polnem cvetju, severna stran planine pa še vedno skriva strma, skrivnostna pobočja.
Tu nekje na teh pobočjih je skrit star partizanski bunker - dan nama je bil skromen opis poti in zato sva ga šla iskat popolnoma prepričana, da ga ne bo težko 'ponovno odkriti'.

Pojdita kar naravnost do pečin in tam spodaj je...
Prehodila sva vsa strma pobočja planine  navzgor, navzdol in počez....
..in spet navzdol in navzgor...
...našla in občudovala divjino severne strani Konečke planine...
,,, toda starega bunkerja nisva našla. 
Pot ni nikoli  zaman, tokrat je naju narava obdarila s čudovitimi avriklji na strmih skalah,
 za katere sumiva , da jih že dolgo ni  nihče občudoval.
Pa sva jima midva namenila nekaj  časa in obilo občudovanja.
Na ta konec planine bova še prišla....
In našla ga bova  - ja seveda !!!



nedelja, 26. april 2015

Na Golteh po Janezovih strmih potkah

Izhodišče: na Golteh pod Belimi pečmi
Čas: 2 - 4 ure

S soncem obsijane Golte so naju tudi tokrat zvabile na kratek popoldanski pohod po planinah.
Pod Belimi pečmi se pozpne ena od strmih stezic do oken pod Alpskim vrtom. Steza seveda ni označena z markacijami ampak z občasnimi kamnitimi možici. Takih stezic z možici je na Golteh veliko(menda 120). Dobro jih pozna le eden domačin,  mi nekateri jih poznamo nekaj, za ostale pohodnike pa še vedno veljajo dve ali tri označene steze na Golte. In prav je tako.
Mimo Mozirske koče  nekam navzgor vodi ena od teh komaj opaznih stezic 
do prvih sten in rumenih avrikljev.
Najin cilj je bila tudi tokrat planina Javorca in dobro opremljen Janezov bivak.
Avriklji so res začeli cveteti, pa še nekaj cvetnih popkov so imeli na zalogi, tako da bo čas polnega cvetenja za njih šele prišel. Še jih bo potrebno priti gledat.

Čas v planinah prehitro mineva in že sva zopet hodila navzdol po mehkih gozdnih potkah.
Smrekov gozd tu je star z mnogimi debelimi smrekami vendar tudi s svojim podmladkom.
Tihota gozda nama zelo prija.
Na koncu sva zavila še do Mesarske lope in pogledala kaj je tu kaj novega. In bilo je kaj videti. 
Čedna povsem nova klopca za počitek,  za pogled v dolino in meditacijo o večnosti narave.
Pa še zadnji današnji pozdrav cvetočim avrikljem. 
Še jih prideva občudovat.