ponedeljek, 21. december 2009

Kapuner

Izhodišče: gostišče Žohar pri Radljah ob Dravi.
Čas hoje: 2uri do vrha, 1ura nazaj
Slediva markacijam, kjer piše da je ena ura in pol do vrha Kapunerja.
Po zasneženi poti sva hodila 2 uri. Prva v gazi, 30cm svež sneg je prekrival potke skozi gozd in travnike.
Pot lepo označena toda občutek sva imela, da hodiva po gozdnih vlakah, po potočkih in nedodelanih poteh. Vse pa pokrito s snegom.
Mrzlo, po občutku je bilo minus 20 stopinj ter zahodnik.
Toda zopet prelepo.

Dolomiti

Od 10.12.2009 do 13.12.2009 se je odvijal ski opening Dolomiti.
Nastanjeni v običajnem hotelu v Campitelu. Vremenska slaba prognoza se je spremenila v zelo dobro.Imeli smo par stopinj pod nulo, delno sončno vreme in vidljivost zelo dobra na vseh smučiščih.
Prvi dan smuka po znameniti progi Val Gardene za smuk ter nato z zobato železnico v St:Christino. Lepe,široko steptane proge z prekrasnim razgledom na vrhove Dolomitov. Jaz sem temu rekla Kristina za crkljanje.
Naslednji dan v četrtek obisk
Marmolade ter smuka navzdol, želela sva jo ponoviti pa je bila na zgornjih smučiščih precej difuzna svetloba, zato sva jo odsmučala le enkrat. Mrzlo minus 12 ter veter močan.
V soboto obisk Alte Badie, smučanje po vseh črno označenih progah in nato na malico v St.Croce, kjer je prelep razgled na rdečo oranžno steno Croceja.
V nedeljo parkrat odmučana Boe in Valun.
Po končani smuki sva ugotovila, da sva prevozila lepih 212 km lahkotno in z napolnjenimi lepimi občutki voziva v naslednji teden.

sobota, 19. december 2009

Gora Oljka

Izhodišče: Rečica ob Paki, Martinova pot
Čas hoje: 1.30 ure do koče, 1.30 ure navzdol po cesti
Ni gora pač pa hribček z lepim imenom Gora Oljka.

V zasneženi soboti, 19.12.2009 sva odšla po Martinovi poti , mimo kmetije Jug nato pa po gozdni markirani poti do koče na Gori Oljki na obvezen vroč čaj. Nazaj pa lepo po cesti skozi Hudi potok v Šmartno ob Paki.
Skupaj hoje 3 ure, gazenja po snegu.

torek, 08. december 2009

Predbožična regata 2009


Sezona regat se tudi letos zaključuje s predbožičnim jadranjem. Tokrat sem bil v posadki Sir Francisa.
Jadrali iz Vrsarja direkt do Premude, kjer smo po obilni večerji prenočili.
Naslednji dan do Malega Lošinja, tretja etapa pa je bila do Verudele in razglasitev rezultatov v Bunarini.





Štart je bil zvečer v sredo 2. decembra. Noč preko Kvarnerja je bila zelo mrzla, pa je prav prišel vroč čaj, ki je komaj uspel ogreti naše premražene kosti celo pod puhovkah in debelih toplih puloverjih.












Zato pa so jutra na morju neskončno lepa; takrat pozabiš na mraz, utrujenost in vse nočne tegobe jadranja v nestalnem vetru.

Zaveš se, kako velika stvar je doživeti te trenutke, ki te napolnijo z energijo ne samo za tisti dan, ampak za vedno...







Šele kasneje opaziš kje se nahajajo konkutenti, kajti celo noč jih samo slutiš, da so v bližini, kajti pogasili so pozicijke luči, da so jutranja presenečenja popolna.

Tudi mi smo storili enako, zato sedaj sledi analiza položaja.
Na koncu smo bili absolutno 7. in po korigiranih časih 5. od 12.- tih sodelujočih jadrnicah.

Več fotografij je tukaj:

nedelja, 06. december 2009

Smrekovec,Krnes,Komen



Izhodišče: Sp.Brložnik
Čas hoje: 4 ure do  Komna, 3 ure nazaj do izhodišča

Na hitro je bilo potrebno skočiti še na Smrekovec in nato še naprej.

Na kažipotu piše , da je od sp.Brložnika 1 ura do koče in nato še malo do vrha.

Od sp.Brložnika vodi prelepa pot čez travnik in nato skozi gozd do koče pod Smrekovcem.

Z vrha Smrekovca je čudovit razgled na Savinjske Alpe, na drugo stran pa na Šaleško dolino s znanimi šoštanjskimi dimniki in nato proti S še na vse vrhove tja daleč v Avstrijo.

Od Smrekovca vodi pot preko Krnesa do Komna , vse po vrhovih in grebenih s prelepim razgledom.

Smrekovec, Krnes, Komen so znani neaktivni bivši vulkani zato se na njihovih pobočjih najde veliko ostankov vulkanskih bomb .


Od koče na Smrekovcu do Komna je tri ure počasne hoje.

sobota, 21. november 2009

Gradiška tura



Izhodišče vas Gradišče nad Vipavo, plezalna varianta
Čas: skupaj okoli 4 ure hoje

Prvič na Gradiško turo po plezalni poti.

Ob rahli burji se vzpenjam po steni in uživam ob prelepem razgledu po vipavski dolini in okoliških hribih.
Najprej malo po potkah v gozdu nato zavijem v plezalno smer in zajle so že tu. V sredinu je prisrčno urejena razgledan ploščad, sicer z manjkajočimi bruni ali deskami v tleh ampak zelo prijetno. Plezam dalje, sonce me čedno greje in pomislim, da poleti pa tu pokuka ven kakšna kačica.
Burja pokaže zobe na vrhu stene in si mislim, če bi bilo tako v steni, bi se  bilo potrebno kar dobro držat zajl. Mislim, da piha tam okoli 100 km na uro pa tudi vremenska napoved je tako rekla.

Na vrhu sprehod po rahlo zasneženem kraškem gozdu do Furlanovega zavetišča pri Abramu, približno 1h hoje. Koča ima  verjetno veliko obiskovalcev, saj je dostopna z avtom pa tudi lepo urejena , poleg tega pa ima še kletko z medvedom zraven, kar je za otroke seveda nekaj posebnega.
Vračam se po poti do vrha Plaz, vmes opazujem bivšo mulatero, kjer je občasno še opazit odtise starih kolesnic v skali.
Še postanek na vrhu Plaz nad Vipavo ter prelep razgled po Vipavski dolini.

In sem že zopet pri avtu v vasi Gradišče.

Zopet ena od prekrasnih sobot.