sreda, 14. avgust 2024

Creta di Collinetta ali Frischenkofel

Pot: alpski prelaz Plockenpass (1360 m), Creta di Collinetta-vrh ter nazaj (pot 146, 147)

Prelaz Plockenpass je trenutno zaprt.
 Z avstrijske strani je cesta normalno prevozna, na prehodu na italijansko stran pa je cesta zaprta zaradi velikih podorov kamenja in skal na cesti.
Opozorilna tabla za zaprt prelaz se sicer nahaja že v dolini. Vendar mnogi obvestilni tabli niso verjeli in so sami šli preverjat stanje, kot sva opazila pretekla dva dni.
S prelaza vodi pot  do vrhov v skupini Cellon, kamor sva bila namenjena tudi midva.
Pot se vijuga skozi gozd nato preko strmih travnikov...

... ki jih je potrebno previdno prečiti ...... da se povzpneš do vrhov v pogorju Cellon.
Zaradi hitro prihajajočih in grozečih megel sva se povzpela le na Creto di Collinetto.
Na vrhu so se megle hitro prestavljale in zgoščevale, zato nisva imela vedno odprtih pogledov naokrog.
Creta di Collinetta (2238 m).
Pogled proti jugu na nižje planine.
Na spodnji sliki je v ozadju še viden vrh Cresta Verde, ker je bil trenutno še brez meglic. 
Ko sva se vračala sva ga imela namen osvojiti. 
Toda zaradi hitrega slabšanja vremena sva namero soglasno opustila.
Dostopna pot po grebenu, pogled z vrha.
Pod vrhom je veliko ostankov iz prve svetovne vojne. Največ je bunkerjev...
... ter rovov na drugo stran gore.
Utrinki z grebenske poti.

Krenila sva navzdol brez obvezne malice na vrhu.
Pogled nazaj na najino Creto di Collinetto, trenutno so se megle spet razkadile.
Pogled v dolino na Timau v Italiji.
Vreme se je hitro poslabšalo, malo pred sestopom na prelaz je pričelo rahlo deževati. Uspešno sva se  skrila v avto, nato se je usula prilično debela in gosta toča pred katero sva se umaknila v bližnjo pokrito cestno galerijo. Najini gojzarji, ki sva jih prej pustila pod avtom, so bili kmalu napolnjeni z vodo in lepo zbirko zrn toče. Bliskalo in grmelo je še nekaj minut, nato pa je znova posijalo sonce. 
Najini gojzarji, so se popolnoma mokri takole sušili, da se pripravijo za nov jutrišnji pohod. 
 
V najini bližini je bilo naše neurje tudi dokumentirano:
 
 Tokrat sva premagala okoli 1100 višinskih metrov ter okoli 10 km poti. 
To je le pot gor in dol, nameravala sva obiskati še nekaj stranskih vrhov in se vračati po drugi poti, pa sva se zaradi bližajoče nevihte malo bolj pospešeno vrnila do najinega avta na prelaz Plockenpass.

ponedeljek, 12. avgust 2024

Monte Malvuerich alto


Pot: jezero Pramolo pri Nassfeld passu, koča Winkel, Malvuerich Alto po grebenski poti, Malvuerich Basso ter nazaj po spodnji markirani poti.
 
Do lepe koče Winkel vodi sprehajalna pot skozi gozd. 
Postavljena je v idilični dolini pod ostenjem Monte Cavalla.
Od koče sva se povzpela na široko sedlo med Malvuerichom in Monte Cavallom. 
Na sedlu so zapuščeni vojaški objekti iz obdobja prve svetovne vojne in linija bunkerjev, 
ki segajo v notranjost gorskega sedla.
Tu se grebenska pot odcepi levo. 
Po tej poti sva že hodila pred nekaj leti in sva jo imela v spominu kot spolzko in zelo nevarno za zdrs. Tokrat sva šla preverit, če je v lepem in suhem vremenu kaj bolj varna. 
Zdaj nama je šlo lažje, je pa še vedno potrebna pazljivost na posameznih mestih. 
Pot je označena in dobro sledljiva.
Pogled navzdol na najino jezero Premollo ter v ozadju vrhovi Gartnerkofla, kjer sva bila včeraj.
Pot je speljana lepo, delno po samem grebenu gore, delno pod njim v strmem pobočju.
Utrinki s grebenske poti...


Pod vrhom...
Monte Malvuerich alto ( 1899 m).
Pogled navzdol na oster greben Malvuerich Bassota po katerem sva se povzpela na njegov vrh.
Na Malvuerich Basso vodi neoznačena potka...
...malo po grebenu, nekaj pa med ruševjem. Razgled je bil zopet prelep vse do naših Julijcev v ozadju.
Utrinek s poti.
Pot nazaj z vrhov poteka pod jugozahodnem ostenjem Malvuericha
 po stari vojaški poti in je precej atraktivna...
...zaradi mostičkov, ograj...

...tunelov
in oken.
Na sedlu s starimi vojaškimi zgradbami sva malo posedela v senci dreves in uživala v razgledu na južni del Karnijskih Alp, od katerih sva le malo tega že prehodila.
Pohod na ta vrh ni bil dolgotrajen, prehodila sva 10 km dolgo pot s okoli 700 višinskimi metri.

 

nedelja, 11. avgust 2024

Gartnerkofel ali Krniške špice

 
Pot: Nassfeld, Watschiger Alm, Gartnerkofel, Gartnerkofel Sudgipfel, Gugga, Monte Carnizza, Auernig Alm, Nassfeld
Tokrat sva se odpravila na nasprotno stran Nassfelda, tako da sva lahko opazovala najino včerajšnjo pot na Monte Cavallo . Od tu se je Monte Cavallo ali Rosskofel res videl zelo lepo.
Nad planino Watschiger se je takoj odprl razgled na Montaž ter ostale Alpe. 
S te planine tudi pelje sedežnica do ostenja Gartnerkofla.
Sedežnica prične voziti od 9 ure zjutraj in tako sva do takrat uživala v samoti planin.
Na spodnji sliki je sedlo pod vrhom, ter na zgornji sliki je pogled na drugo stran na Ziljsko dolino.
Pod nama pa sva lepo opazovala planino Madrizzen, sedlo Di Aip ter dolg hrbet Monte Cavalla 
in podoživljala najin včerajšni vzpon.
Gatnerkofel (2195 m) ima dva vrha.


Pogled navzdol na planino ter gozdnate vrhove Gugga in Monte Carnizza kjer sva se vračala.
Na vrhu Gartnerkofla ...
... ter pogled na drugi vrh...
...in navzdol na sedlo ter sosednji vrh Gartnerkofel Sudgipfel,
 kamor sva se malo kasneje tudi povzpela.
Razgled na ostale Karnijske Alpe z najvišjim  vrhom Coglians.
Vrh Gartnerkofel Sudgipfel (2154 m).
Pri sestopu sva opazovala atraktivno in precej obiskano ferato, oziroma planince na njih, ki so jo večinoma premagovali počasi in zelo previdno.
Sestopila sva mimo vrhnje postaje sedežnice, ki vozi s planine Watschiger nad Nassfeldom. 
Tu je bilo precej obiskovalcev, ki so uživali ob pogledih na čudovite hribe, midva pa sva se napotila še na sosednje vrhove Gugga in Monte Carnizza.
Pot je bila prijetna, delno po gozdnatem grebenu, delno po gozdu in s neprestanim razgledom po Karnijskih Alpah. Na spodnji sliki je pogled nazaj na najina glavna dvatisočaka.
Na Guggi (1928 m)...
...na Monte Carnizzi (1950 m)...
... ter pot po planini Auernig nazaj v Nassfeld. Seveda vse s čudovitimi razgledi daleč naokrog.
Najina pot je tokrat izgledala takole s 1970 višinskimi metri ter nekaj m manj kot 15 km poti.