Kotečnik.....Malič

Pot: Liboje, Kotečnik, Gozdnik, Šmohor, Malič, Liboje 

Tokrat sva se te lepe krožne poti lotila v obratni smeri kot lansko leto.

 Za kamnolomom v Libojah sva prečila potok Bistrica ter po kolovozih navzgor do plezališča, 

natančneje, do sektorja Kača

Levo od Kače sva se usmerila navzgor, prečila skalnati rob do vrha Kotečnika (772 m) 

ter nadaljevala po grebenu dol do sedla. 

Od tam sva se po strmi poti čez travnik in gozd povzpela na Gozdnik.

Vrh Gozdnika (1090 m) je sameval. Bilo je rahlo megleno ob spremljavi hladnega vetra.

Pri sestopu z Gozdnika so se megle razkadile in do Šmohorja se je že naredil prijeten jesenski dan.

Stare lipe na Šmohorju so še veno tam.

Koča na Šmohorju je celo leto (razen ponedeljkov) odprta, dobro oskrbovana in s prijazno postrežbo.

Pot sva podaljšala še na Malič, dol z vzletišča dalj časa ogledovala Laško z okolico ....

... ter nekaj minut kasneje stopila še na vrh Maliča (936 m) ter se nato takoj obrnila navzdol.

Sonce je že zašlo za Gozdnikom, 

ko sva v rahlem mraku dosegla najino izhodišče pod Kotečnikom.

Na tej lepi krožni poti je GPS aplikacija tokrat pokazala 15.9 km ter 1350 višinskih metrov.

Naslednjič bova najino krožno pot še rahlo razširila.

Tako sva vsaj sklenila v analizi dneva zadovoljna in 

našpičena za nove pohodne izzive.

____________

Komen

Pot: Grunti (nad Ljubenskimi Rastkami), Planinc, patizanska bolnica, sedlo Hlipovec, 

Komen, Telečje peči, Grunti

Ko se pelješ po cesti iz Ljubnega do Rastk in naprej proti Planini, 

se vidijo posledice letošnjega katastrofalnega neurja in poplav.

Na vsakoletni jesenski pohod na Komen sva se tokrat odpravila z Eko. 

Hitro smo bili pri lepo obnovljeni Planinčevi domačiji.

Sledil je vzpon skozi strm gozd do "hotela Goba"....

...nato do partizanske bolnice ter prek sedla Hlipovec na vrh Komna.

Razgled s Komna (1684 m) je bil jasen zaradi dežja v prejšnjih dneh. 

 Velika Zelenica, Ojstrica, Rinke ter Raduha ( z leve) ter Olševa in Peca na severni strani Komna. 

Počitek v zavetrini kapelice ter malica z razgledom. Kaj češ še lepšega?

Odpravimo se navzdol in "gruntamo" ali bi sneli rokavice in si nabrali brusnic. 

Še vedno se bleščijo s trav. 

Mrzel veter nas prepriča, da rokavice ostanejo na rokah, brusnice pa tudi na svojem mestu.

Spust s Komna je strm neglede na pot ki jo izbereš. 

S Telečjih Peči se nam nudi pogled na kmetijo Planinc s ptičje perspektive.

Po lepih travnikih smo se spustili pod stenami Telečjih Peči do Žepa in ga uspešno prečili.

Krog smo ponovno zaključili pri Planinčevi domačiji.

Sledilnik je pokazal, da smo prehodili 10.3 km in napravili 952 višinskih metrov. 

Zadovoljni smo se odppeljali proti domu, saj smo dobro preživeli kratek jesenski dan.

_____________

Pot po Golteh

 

Pot: Žekovec, Goličnik, Kortner, Stari stani, Isteje, Boskovec, Janezov bivak, Mozirska koča ter nazaj po označeni poti v Žekovec

Tokrat sva se na Golte podala iz Žekovca  pa mimo Goličnikove domačije. 

Ob strmi poti naju je pričakalo še nekaj žarečih macesnov.

Pred hotelom na Golteh je še nekaj poti in cest v pripravi na zimsko sezono. 

Nova sedežnica na Smrekovec pa je že postavljena.

Na vrhu Smrekovca  pa je gradbeno mravljišče, saj je nova sedežnica do Starih stanov še v gradnji.

V nasprotju z gradbiščem pa je pogled na zasnežene vrhove že zimsko privlačen.

Proti vrhu Boskovca sva šla preko Istej. Boskovec (1588 m) pa je še vedno brez razgleda, 

ker še vedno ni nadomestila za porušen razgledni stolp. 

Mozirska koča pa je po požaru lepo obnovljena, vendar je spet brez oskrbnika. 

Upava, da se kmalu najde, saj večini tukajšnjih obiskovalcev prija kakšna malica in okrepčilo.

Pogled v dolino ni bil zelo navdihujoč zaradi oblakov in megle.

Na Golteh se vedno lahko najde zanimiva pot. 

Po grapah gor in dol ter sem ter tja sva tokrat prehodila okoli 17 km ter nabrala 1250 višinskih metrov.

_________________

Vivodnik

 

Pot: Gornji grad, pot čez Borovnico, koča na Menini planini, Vivodnik, pot čez Šemprimožnika, Gornji grad

V sobotnem jutru so padavine prenehale in naredil se je jasen dan. Na okoli 1000 m višine je prvi sneg že pobelil travnike, proti vrhu Menine planine pa je bilo okoli 10 cm snega.

S stolpa na vrhu Vivodnika ( 1508 m) so se prekrasno videle zasnežene Kamniško Savinjske Alpe in med njimi kraljica Ojstrica.

Raduho so malo prekrivale meglice, Peca v ozadju pa se je videla prav zimsko zasnežena.

Na tej velikokrat prehojeni poti po Menini planini je bil tokrat prelep jesensko zimski dan.

Grčija: Jonsko morje - Lefkada

Na otok Lefkado sva prispela v poznem nedeljskem popoldnevu, direkt v turistično gnečo v mestu. Nameravala sva zaviti na zahodno stran otoka, pa je bila cesta zaprta zaradi nama neznanega vzroka. Vzhodna stran otoka pa je polna naselij in dostopa do morja ni bilo najti. 

Pa sva rekla, da je to zadnjič da sva tu, ampak....

Na gornji sliki je nasip s cesto, ki te pripelje na otok in takoj tudi v njegovo glavno mesto.

Pred nasipom je trdnjava, ki si je tudi nisva ogledala.

 Mesto ima veliko marino polno jadrnic, zaradi nasipov je to varna marina v mirni laguni.

Vzhodna stran otoka ima precej naselij, polno zalivov in malih otočkov pred njimi.

Z vzhodne strani otoka iz mesteca Nydri se lahko pripelješ tudi do slapa, 

ki je visok 15 m in tvori nekaj malih jezerc. Slapa si nisva ogledala.

Otok ima tudi nekaj hribov visokih okoli 1000 m. 

Na južni strani otoka je naselje Vasiliki in od tu gre cesta na najužnejši rt otoka, Katsiki. 

Z rta se je videla tudi Itaka, Odisejev otok.

 

Cesta je asfaltirana do svetilnka in tam je nekaj parkirnih mest.

Res ga je lepo za videt, zlasti ko ga gledaš z grebena nad morjem.

Naslednja zanimivost je zelo lepa plaža Katsiki.

Beli kamenčki na plaži in morje turkizne barve.

Resnično je zelo lepa. Obdana je z mogočnimi klifi.

 

 

Nadaljevala sva krožno pot po zahodni strani otoka...

...in prišla do naslednje izredno lepe plaže Egremni.

Do nje se nisva spustila, ker je bila cesta zaprta in je do nje bilo še več kot km hoje. 

Midva pa danes nisva imela časa za tako rekreacijo.

Plaža je resnično lepa in vredna obiska.

Na zahodni strani otoka je še nekaj lepih plaž, npr pod naseljem Kalamitsi, 

ki se sicer zopet ponaša z ozkimi cestami.

Nato so še plaže pri Agios Nikitas.

In tako sva sklenila, da je Lefkada pravzaprav zelo lep otok, vreden obiska.

Vendar nikakor ne v turistični sezoni, če ti ni do gneče. 

Vzhodna obala je precej naseljena in prostega dostopa do morja skoraj ni najti. 

Zahodna obala pa je obdana s strmimi in razbrazdanimi stenami, ki se mestoma razprejo 

in v svoje nedrje sprejmejo čudovite peščene plaže; ena lepša od druge.

 

Najino jesensko popotovanje zaključujeva polna prijetnih vtisov, 

lepih doživetij in z zadovoljstvom, da sva uspela videti več kot sva pričakovala.

Počasi se bova preko Albanije, Črne Gore in po Jadranski magistrali vrnila domov.

 

_____________________