Predbožična regata 2009

Sezona regat se tudi letos zaključuje s predbožičnim jadranjem. Tokrat sem bil v posadki Sir Francisa.
Jadrali iz Vrsarja direkt do Premude, kjer smo po obilni večerji prenočili.
Naslednji dan do Malega Lošinja, tretja etapa pa je bila do Verudele in razglasitev rezultatov v Bunarini.

Štart je bil zvečer v sredo 2. decembra. Noč preko Kvarnerja je bila zelo mrzla, pa je prav prišel vroč čaj, ki je komaj uspel ogreti naše premražene kosti celo pod puhovkah in debelih toplih puloverjih.

Zato pa so jutra na morju neskončno lepa; takrat pozabiš na mraz, utrujenost in vse nočne tegobe jadranja v nestalnem vetru.

Zaveš se, kako velika stvar je doživeti te trenutke, ki te napolnijo z energijo ne samo za tisti dan, ampak za vedno...

Šele kasneje opaziš kje se nahajajo konkutenti, kajti celo noč jih samo slutiš, da so v bližini, kajti pogasili so pozicijke luči, da so jutranja presenečenja popolna.

Tudi mi smo storili enako, zato sedaj sledi analiza položaja.

Na koncu smo bili absolutno 7. in po korigiranih časih 5. od 12.- tih sodelujočih jadrnicah.

Več fotografij je tukaj:

http://s952.photobucket.com/albums/ae4/Tangun333/Predbozicna%2009/

Smrekovec,Krnes,Komen

Izhodišče: Sp.Brložnik
Čas hoje: 4 ure do  Komna, 3 ure nazaj do izhodišča

Na hitro je bilo potrebno skočiti še na Smrekovec in nato še naprej.

Na kažipotu piše , da je od sp.Brložnika 1 ura do koče in nato še malo do vrha.

Od sp.Brložnika vodi prelepa pot čez travnik in nato skozi gozd do koče pod Smrekovcem.

Z vrha Smrekovca je čudovit razgled na Savinjske Alpe, na drugo stran pa na Šaleško dolino s znanimi šoštanjskimi dimniki in nato proti S še na vse vrhove tja daleč v Avstrijo.

Od Smrekovca vodi pot preko Krnesa do Komna , vse po vrhovih in grebenih s prelepim razgledom.

Smrekovec, Krnes, Komen so znani neaktivni bivši vulkani zato se na njihovih pobočjih najde veliko ostankov vulkanskih bomb .

Od koče na Smrekovcu do Komna je tri ure počasne hoje.

Palmanova 2009

Palmanova: 21 000 m: 1:51:17

Lep tek v nedeljo,ob 10h v sončni Palmanovi.

Gradiška tura

Izhodišče vas Gradišče nad Vipavo, plezalna varianta

Čas: skupaj okoli 4 ure hoje

Prvič na Gradiško turo po plezalni poti.

Ob rahli burji se vzpenjam po steni in uživam ob prelepem razgledu po vipavski dolini in okoliških hribih.

Najprej malo po potkah v gozdu nato zavijem v plezalno smer in zajle so že tu. V sredinu je prisrčno urejena razgledan ploščad, sicer z manjkajočimi bruni ali deskami v tleh ampak zelo prijetno. Plezam dalje, sonce me čedno greje in pomislim, da poleti pa tu pokuka ven kakšna kačica.

Burja pokaže zobe na vrhu stene in si mislim, če bi bilo tako v steni, bi se  bilo potrebno kar dobro držat zajl. Mislim, da piha tam okoli 100 km na uro pa tudi vremenska napoved je tako rekla.

Na vrhu sprehod po rahlo zasneženem kraškem gozdu do Furlanovega zavetišča pri Abramu, približno 1h hoje. Koča ima  verjetno veliko obiskovalcev, saj je dostopna z avtom pa tudi lepo urejena , poleg tega pa ima še kletko z medvedom zraven, kar je za otroke seveda nekaj posebnega.

Vračam se po poti do vrha Plaz, vmes opazujem bivšo mulatero, kjer je občasno še opazit odtise starih kolesnic v skali.

Še postanek na vrhu Plaz nad Vipavo ter prelep razgled po Vipavski dolini.

In sem že zopet pri avtu v vasi Gradišče.

Zopet ena od prekrasnih sobot.

Konj

Četrtek, 29.10.2009




Preveč dolgo že nisva bila v hribih zato sva izkoristila zadnje lepe dneve, vsaj zdelo se nama je, da morava.




Malo naprej od gondole za Veliko planino sva pustila avto in se po gozdni poti vzpenjala proti Presedljaju. Čeprav je na tabli pisalo, da se potrebuje tri ure do Konja , sva potrebovala pol ure manj, seveda v najino veselje. Kljub malici in občudovanju prelepih jesenskih barv gozda.




Nato čez greben na vrh in spust do Mlakarjeve bajte na Rzeniku. Tam sva pokramljala s prijaznim oskrbovalcem koče ter nato nazaj.




Mudilo se nama je domov zato sva malo pohitela.

Ljubljanski maraton 2009

Polmaraton, 21098 m: 1:55:03

Polmaraton, 21098 m:

Cyper

Kadar se odpraviš iskati Itako.....

ne boš srečal strašljivih pošasti,

če jih ne boš nosil v svoji duši, jih tvoja duša ne postavi predte.

S PD Velenje sva odšla na Cyper, organizacija Balkanika turistična agencija.

Vse samo lepo, najlepše. In želela sva vsak dan razpotegniti. Od zgodnjih jutranjih ur, ko sva po jutranjem teku po peščeni plaži  med kopanjem v toplem morju opazovala prvi rdeč sončni žarek na obzorju,  do poznonočnega sprehoda po ulicah Larnace.

Avionski polet z Dunaja do Larnace je hitro  minil in že smo bili v poletju, 35 stopinj C.

Ponoči namestitev in takoj kar prvi dan sprehod ali hitra hoja bosih ob slanem jezeru do mošeje.Prekrasno. Kdo je dal idejo za hojo bosih?  Inovator Lojze, kot vedno.

Drugi dan pohod skozi slavno dolino ceder.

Z avtobusom so nas zapeljali do vrha in nato 1-2 urni sprehod po dolini ceder. Res lepo in vroče. Z Lojzem sva občudovala geološko zanimive rdeče(primesi železa) obarvane stene.

Seveda smo si med vožnjo ogledovali vrsto različnih samostanov od moškega do ženskega, ženski so normalno bolj čisti in urejeni. Spet opazil Lojze to razliko. Se sladkali z njihovimi sladkimi ploščicami narejenimi iz mandeljev, lešnikov, rožičev in sezama...mmmmm,  kako je to bilo dobro in seveda tudi prava kalorijska bomba, kar se je seveda tudi poznalo. Krajev, arheoloških najdišč, imen samostanov si žal nisem zapomnila. Preveč lepo je bilo vse.

Zopet je bil en dan ogledov nato pa vzpon na najvišji turški vrh. Ta je bil taboljši. Navzgor smo še šli po urejeni potki. Navzdol pa po brezpotju, kar tako smo v daljavi videli vas, aha tja moramo priti. Naša mala avantura se je končala z malo plezanja in hoje po brezpotju in iskanjem primernega prehoda med skalnatimi previsi in prepadom,  žejno a srečno in zadovoljno v bližnji turški vasi. Pohod je bil pravi štiriurni planinski pohod. Meni je bilo neizmerno všeč.

Naslednji dan pa ogledi znamenite Afroditine plaže,ki je na sliki na vrhu bloga, prekrasnega Afroditinega templja,ki gleda proti vzhodu. Ni za dvomit,  da so predniki imeli izvrsten okus za razgledno postavitev palač , za notranjo arhitekturo, npr znameniti ornamenti iz kamenčkov na dnu vodnih bazenov...... V vročem dopoldnevu smo se seveda vsi naplavali v Sredozemskem morju na afroditini plaži in najbolj pogumni plavali okoli skalnatih blokov. Morje seveda ni bilo čisto mirno. Sledil je ogled najbolj turističnega mesta Agia Napa s peščeno plažo polno turistov običajnega turizma.Peščena plaža se zaključi s skalami in seveda Lojza smo fotografirali na znamenitem slonjem nosu.

Predzadnji dan pa na Olympus najvišji vrh grškega dela Cypra. Tu nas je malo zmočil dež in grmenje in treskanje na vrhu, tako da ne bi slučajno pozabili, da se s hribi ni za šalit. Lojze je sicer opazil borovce, ki so jim manjkali vrhovi in je napovedal, da tu pa "fejst treska,ko treska"  ampak ga v poletni vročini nismo jemali resno. Napoved ni bila izrečena kar tako, saj smo to tudi doživeli in še celo iz poletne vročine se je shladilo na okoli nič stopinj in pričela je padati sodra. No najbolj izkušeni planinci smo glede opreme odpovedali na celi črti. Pripravljeni smo bili le na 30 stopinjsko vročino. Tudi to se zgodi, vse za opomin seveda.

Ampak vseeno zopet vse lepo preživeto, posušili smo se, poslikali in v hotel na dobro večerjo. Za zadnji dan sva si privoščila poležavanje na hotelski plaži.

Pa še Marjanovo kavo zjutraj ob 7h  moram omeniti,  to je bilo spet nekaj taboljšega, hvala Marjan in Silva.