Prikaz objav z oznako Domače impresije. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Domače impresije. Pokaži vse objave

torek, 29. april 2014

Ljubljansko Barje

Na Barju je vedno lepo, spomladi pa je še posebej pestro tudi tukaj.
Nikoli ne vem, kod bi krenil, ko se barjanski kolovozi cepijo na nepričakovanih lokacijah 
v vijugastih smereh, kot da te ne ve kam pravzaprav želijo pripeljati.
Pa sem šel malo tja potem pa še sem, ko tam nisem prišel sem kamor sploh nisem mislil priti.
 Pripravljala se je močna ploha, morda celo nevihta, kdo bi vedel, 
saj še meteorologom zadnje dni ni več nič jasno.
 Veter z jugozahoda je prevladal nad severno sapico in rezko šelestenje okrnjene krošnje starega drevesa je nakazalo, da časa za sprehod nimam več veliko.
 Rob vremenske fronte je pokrajino začel naglo osvajati, barjanske ptice so onemele in poljske živali so se pripravile na znano nadaljevanje vremenskega repertoarja.
 Kaj pa jaz? Bom čakal tu ali je čas za umik?
 Kamor koli sem se zazrl, povsod se je igra svetlobe in senc razvijala v ritmu nestalnega vetra.
 Kar stal bi in gledal, tako lepo mi je bilo opazovati vse te pojavne oblike prihajajoče plohe.
 Lovska preža v daljavi tokrat ne bi obvarovala nikogar, tako zelo se je majala.
 Pogled proti jugu je razkril tudi pozicijo sonca, ki je prepustilo mesto seriji temnih oblakov.
  Prve težke in tople kaplje dežja so zaropotale okrog in okrog in se hitro gostile.
Kmalu sem se znova znašel na starem razpotju, a tokrat ni bilo več dileme;
proč od tod in nekam tja, kjer že dolgo nisem bil.

______________________________



ponedeljek, 14. april 2014

Glicinija

Ti dnevi so okrašeni z bujnimi cvetovi glicinij, ki krasijo pročelja marsikatere hiše.

Oko se na njenih cvetovih spočije in radost do življenja, ki ga odseva moč trdožive rastline
se naseli tudi v srcu opazovalca.
___________

In danes je dan prve pomladanske polne lune!
Je ta dan pomemben tudi v tvojem življenju?


sreda, 19. marec 2014

Križna jama

Veliko let je že od takrat minilo, ko smo bili še zelo aktivni jamarji in na tiste čase so vezani zelo lepi spomini. Med drugim smo si takrat ogledali tudi Križno jamo, ki je zaradi svojih lepot in ranljivosti
 vseskozi zaprta za javnost.
Gornjo fotografijo sem potegnil nekoč nekje z interneta, ker je krasna. Kljub temu lahko z nje le približno dobimo občutek kakšne lepote so skrite v dvoranah Križne jame.
Tudi naslednji dve fotografiji sta 'podarjeni' z neta.
Naslednje fotografije pa so z naše odprave. Posnete še na film s slabimi fotoaparati, 
v slabih pogojih in v slabih rokah.
So pa priča velike srčnosti slabo opremljenih entuziastov, kakršni smo takrat bili.
Čolne smo imeli neprimerne, tudi izkušenj z jamsko plovbo nismo imeli.
Pa je bilo vseeno lepo doživetje - nepozabno za vse udeležence.
Verjetno te jame nihče od nas ne bo več obiskal, bomo pa živeli od lepih spominov.

Križna jama ne bo nikoli turistična in bo javnosti vedno nedostopna. Je pa dosegljiva preko spleta.
Za vse namreč sedaj obstaja možnost virtualnega ogleda, ki navduši:

-------------------

nedelja, 16. februar 2014

Piroman je spet na delu!

Najlepše so objave, ko fotografije ne potrebujejo komentarja.
Takrat, ko so impresije tako svobodne, ....
... kot so bile svobodne misli požigalca ...
 
_______________________________
 
______________
 

petek, 7. februar 2014

Penk

Saj ni prvič, da sem videl posledice žleda na drevju in infrastrukturi, ampak tokrat je res videti veliko škode.
 Pokrajina ob Paki je močno prizadeta.
Pa vendar so pogledi lepi, če odmisliš škodo, ki je nastala.
Narava si bo kmalu opomogla, pa mi pri tem sodelujemo ali ne.
Nova drevesa bodo izkoristila sproščen življenski prostor, ki je nenadoma na voljo.
Ljudje pa bomo kmalu pozabili, da smo pravzaprav zelo nemočni, ko se zgodi kaj nezaželjenega ... 

_________________________________

torek, 4. februar 2014

Kristalni dnevi

-------------------------

Naše siničke so letos dobile kar tri nove krmilnice in komaj smo dočakali pravo zimo,
da jih lahko končno koristno uporabimo.
Pa se je zima pokazala v čisto nepravi luči: sneg, dež, žled ....
Dežela okovana v led, že nekaj dni ječi pod težo kristalnega bremena.
Ljudje brez cestnih povezav, brez elektrike in brez komunikacije s svetom smo zaskrbljeni,
šokirani ... pogosto nebogljeni.
Drevesa in veje pa padajo. V trušču eno za drugim v nemo tišino. Gozdovi se redčijo, lomijo se močna in šibka drevesa, vse po vrsti. Jelše v dolini so povesile glave,
kot da bi prosile za milost ...
Tudi stare dobre jablane izgubljajo vejo za vejo.
Bodo vse podlegle?
Skladovnice drv so okovane v led. Mrzlo je v srcu in mislih.
Zima se je torej šele začela, čeprav je že februar.
Pomladanskih del bo letos več kot je bilo predvideno.
Do takrat pa bomo vztrajali. Upognjeni, nemočni in negotovi.

Spomladi pa začnemo znova. Pač s tistim, kar nam bo od zime še ostalo.
__________________________
  

sobota, 28. december 2013

Malo nad meglenim morjem

Vsako jutro je lahko drugačno in zato se nikoli ne ve kakšno predstavo bo kdaj prikazalo.
 Kot že tolikokrat do sedaj, sva tudi v današnjem meglenem sobotnem jutru hitela navzdol 
po gozdni stezi z vrha gore Oljke.

Pri kmetiji Jug se je steza izvila iz gozda, megle so se strnile v nižinah in takoj so se prikazali vršaci celotnega masiva gore Oljke med Polzelo in Dobričem.
Takoj za tem pa se je nenapovedano pričela čudovita jutranja predstava prihajajočega dneva.
Obzorje je pričelo rumeneti, dolinske megle pa so se obarvale v vseh odtenkih toplih škrlatnih barv, ki so se prelivale druga v drugo in se dopolnjevale v vseh detajlih jutranje svežine.
Prvi sončni žarki so ožarjali poslopja slikovite kmetije na sedlu in dajali sijaj vsaki travnati bilki posebej.
Bolj se je sonce bleščalo, v lepši predstavi sva lahko uživala.
Ob takem pravljičnem jutru se dan res lahko prijetno prične.
Karkoli se v takšnem dnevu kasneje dogodi, ne more zasenčiti pozitivnosti energijsko polnega jutra.