sreda, 15. februar 2023

Izvir reke Pake in Volovica

Pot: Srednji Dolič, izvir reke Pake, Volovica in nazaj 

Razmere:  v senčnih legah pomrznjen sneg, v popoldanskih urah močna odjuga

Parkirali smo na parkirišču najboljše gostilne v Srednjem Doliču. 
Oznake za izvir Pake so nas usmerile po lokalni cesti skozi vas ter mimo  kmetij na pobočje Pohorja.
Pred nami je bila gaz, s katero smo sledili Paki. 
Po kakšni uri hoje smo zapustili sončne snežene travnike ter zavili v gozdnato področje.
Vmes smo opazovali takšne snežene krone na smrečicah. To so bili zadnji ostanki zimske pravljice.

Sem ter tja smo se vzpenjali  po gozdni poti navzgor ter nekajkrat prečili našo Pako.

Na poti navzgor so bili mali vodotoki večinoma poledeneli.

Pot je označena s posebnimi  markacijami.

Po treh urah vzpona smo zagledali naš cilj -  izvir Pake.

Da bi se izzvili iz pohorskih gozdov in prišli še malo na osončeno planjavo, 
smo se potrudili še na vrh Volovice (1455m ), ki je le malo nad izvirom. 

Opisi na tablah so prikazali označeno pot dalje do izvira Hudinje, Lukovega slapu in Rogle.

Na vrhu Volovice smo užili nekaj razgleda  v meglene doline pod nami...
...na Peco...
...(z leve) na vedno lepe Rinke, Mrzlo goro in Raduho.


Na vrhu Volovice smo se obrnili nazaj in se pričeli vračat.Sledila je zopet pot navzdol po gozdnati strmini vse do spodnjih kmetij ter Doliča.
Sodelovali ter zabavali smo se: Špela, Emil, Alenka, Lojze, Breda ter pes z bližnje kmetije, 
ki nas je spremljal ves čas po poti gor in dol. 
Zgledalo je, da je bil močno potreben družbe, kakšnega dobrega grižljaja in gibanja.
Vse to smo mu tudi nudili v obojestransko zadovoljstvo.
Ostal nam je še zadnji pogled na okolico preden smo sestopili v senčni Srednji Dolič.


Naš sledilnik je pokazal, da smo se povzpeli za 945 višinskih metrov ter ob tem prehodili okoli 15 km poti.
Več kot smo pričakovali in dovolj, da nam gibanja ni primanjkovalo.

_____________________





četrtek, 9. februar 2023

Paški kozjak


Pot:  Paka pri Velenju, cesta nad kamnolomom RGP, Špik po grebenu, Visoko, in nazaj do avta nad kamnolomom
Razmere: pomrznjen sneg
Greben Paškega kozjaka sva že dolgo imela na seznamu najinih prihodnjih hribovskih poti, 
pa je sedaj le prišel na vrsto. Avto smo pustili nad kamnolomom v Paki 
in šli malo po cesti do zahodnega gozdnatega grebena, ki je lepo opazen.
Prijatelja sta naju vodila do uhojene potke, ki je lepo speljana po grebenu. 
Občasno se naklon grebena malo omili, da se lahko v zadnjem delu silovito postavi pokonci.
Pot je v tem delu najprej prečila strmino, nato pa pred vrhom zavila naravnost navzgor. 
Zaradi varnosti pristopa, smo ta del premagali s pomočjo derezic, ki smo si jih tukaj obuli.
Pogled na dolino pod nami.
Zadnji metri pod vrhom Špika.
S Špika ( 1108 m ) smo bili deležni veličastnega razgleda na Šaleško dolino, ki se je pravkar izzvila iz meglic.
Sonce nas je prav prijetno grelo, ko smo nadaljevali hojo proti Visokem. 
V ozadju je lepo viden gozdnati greben Paškega kozjaka.
Pogled z Visokega proti Basališču, najvišjemu vrhu Kozjaka.
Z Visokega je zanimiv razgled na vitanjsko gričevje.
Ob prijetnem klepetu je sledil sestop po običajni markirani poti do našega izhodišča.
Sodelovali smo,

ter prehodili lepo,


 7 km dolgo krožno pot in pri tem okusili 570 višinskih metrov vzpona in prav toliko spusta.

___________________


 

sobota, 4. februar 2023

Veliki in Mali Travnik

 Pot: Primož nad Ljubnim ob Savinji; kmetija Kumprej, Ročka Planina, Veliki Travnik, Turnovka, Mali Travnik, Kumprej
Razmere: zimske, občasni močni sunki vetra, dela se skorja na snežni površini

Napovedan je bil viharni severnik, vendar se nismo pustili pretirano prestrašiti. 
Razmeram primerno smo se odločili za lep zimski pohod na Travnik.
Naprej od kmetije Kumprej ceste ne plužijo in tam smo parkirali. 
Vzpenjali smo se po cesti mimo Ročke planine vse do grape, ki vodi proti Velikem Travniku. 

Po dveh urah vzpenjanja zagledamo kočo na Velikem Travniku (1570 m) in dim, ki se vije iz njenega dimnika. Odlično, lahko malicamo na toplem in se odpočijemo.

Moška kljub vetru odideta še na vrh Turnovke (1637 m),  
tačas pa se medve grejeva ob topli krušni peči.

Močan veter je prav lepo dvigoval sneg ter ustvarjal lepo kuliso zimskega ozadja.

Nato pa je sledilo tisto najlepše zaradi česar smo pravzaprav prišli sem gor.

Spust z Malega Travnika ter podpis smučarke se je tokrat prav lepo videl.
Skedenj na Malem Travniku je viden tudi z ostalih vrhov KSA.
Sledilo je smučanje z rahlim naklonom strmine, ki se je hitro stopnjevala 
do precej strmega travnika na zaključku obsežne jase. 

Sneg je tu bil že precej južen ampak je vseeno bilo juhuhu.....

Vmes smo še uživali ob pogledih na hiter mimohod oblakov,  zaradi vetra seveda.
To je krasno, če si v zavetrju, kot smo bili mi.

Ker ni možno smučati samo po deviškem snegu na travnikih, je bil potreben slalom še skozi redek gozd.
Bilo je zabavno gledat, kako smo obirali različne poti skozi gozd.
Pri tem smo podrli dve sušici in včasih z veseljem objeli kakšno simpatično smreko.
Ko nas je gozd izpljunil, smo odsmučali še po pašniku mimo lovske koče 
in se ustavili na dnu pašnika ob pastirski koči.
Smučali in zabavali smo se: Alenka, Emil, Breda in Lojze.

 Opravili smo dobrih 10 km poti in prehodili ter presmučali okoli 700 višinskih metrov.

__________________




petek, 3. februar 2023

Velika Planina

 Pot: Kranjski Rak, Domžalski dom, kapelica Marije snežne in nazaj

Po dolgem času sva se spet podala s turnimi smučmi na Veliko planino.










Kljub soboti obiskovalcev ni bilo toliko, da bi naju motilo. 
Tudi smuka nazaj je bila prijetna.

_________________