Vrtaško Sleme

Pot: Mojstrana, Vrtaška planina, Vrtaško Sleme, Votlo Sleme, Mojstrana

Čas: okoli 8 ur

V planinah okoli Mojstrane še nisem hodila pa sem si izbrala Vrtaško Sleme. 

Z Mojstrane se prične strma pot navzgor. Strmina popusti pri Vrtaški planini.

Nad planino se pričnejo čudoviti razgledi na drugo stran doline Vrat.

Na pašnikih nad Vrtaško planino strmina dokončno popusti.

 Na tej planini  markirana pot preči pot PP2, ki pa jo je treba malo poiskati.

Čudovit je pogled na severno steno Triglava.

Na vrhu Vrtaškega Slemena - 2077 se odpre pogled na Kukovo Špico in Špik v ozadju.

Pogled na Karavanke - Kepo je takšen - prelep.

Ponoven pogled na čudovit Triglav.

Po grebenu z vrha sem šla še na Votlo Sleme - 2029 m.

Na Votlem Slemenu je pogled na ozadje Kukove Špice še lepši.

Sedaj pa navzdol na še vedno zelene planine.

Pot navzdol med macesni.

Vrtaška planina in zadaj Vrtaški vrh. Na tej čudoviti planini se velja ustaviti 

in uživati v razgledih na Triglav, na drugo stran do Karavank, ter vrhove okoli Kukove Špice. 

Res je čudovito tole Vrtaško Sleme.

Trupejevo poldne

Pot: Kranjska gora, Vošca,  Blekova planina, Trupejevo poldne, vas Srednji vrh.

Čas: okoli 9 ur

Pohod proti Trupejevemu poldnevu sem pričela v Kranjski gori in sledila navzgor eni od vlak, 

vse do avstrijske meje. Pot ob meji je ponekod lepo vidna ponekod pa  zaraščena z visokimi travami. Najprej se je prikazala velika travnata planina Vošca - 1737 m.(slika spodaj)

Sledila sem poti, ponekod sem jo izgubila, potrebno je bilo iti navzgor in seveda navzdol pa spet gor vse do Blekove planine -1747 m. Na tej planini je idilična lesena kočica in tu so se pričele tudi avstrijske markacije za Trupejevo poldne.

Blekova planina in v ozadju Obir.

Pred menoj se je že malo prikazal vrh.

Na vrhu Trupejevo poldne - 1931 m se je lepo videla moja prehojena pot po gozdnatem grebenu 

od Vošce do Blekove planine in sem gor.

Pogled na drugo stran na Julijce je bil čudovit.

Kot v vrsti so stali z desne: Mangart, na sredini je Jalovec. levo so Mojstrovke in njihov greben.

Blekova planina in Julijci v ozadju.

Vsakič znova je malo drugače.

Trupejevo poldne , vrh je levo in spodaj Celovška dolina.

Navzdol s Trupejevega poldneva pa vodi pot med čudovitimi macesni.

Macesni in macesni ter dolinice med njimi. Zgoraj je čudovito, 

spodaj pa se pot zaključi v ozki, strmi grapi, ki ni tako lepo prehodna, 

vse do vasi Srednji vrh.

Tu je bil zaključek moje prelepe poti.

_______________

Vitranc in Ciprnik

Pot: smučišče Kranjska gora, Bedančev dom, Vitranc, Ciprnik, Mojčin dom, 

jezero Jasna v Kranjski gori

Iz Kranjske gore sem izbrala pot mimo Bedančevega doma do Vitranca. 

Pot je precej strma vendar se hitro dvigneš na Vitranc.

Zaraščeni Vitranc - 1637 m.

Sledila sem potki vse do Ciprnika  - 1747 m. Z vrha je čudovit razgled na planiško skakalnico.

Nazaj grede sem na Mojčinem domu opazila takšen plakat z res lepo orisanimi vrhovi Julijcev.

Tale Vitranc pa je res precej strm. Takole gre pot navzdol.

Razgled na Prisojnik in Razor pa je bil čudovit,

Strmina ni popustila, kar navzdol in navzdol po takšnem svetu kot je na sliki spodaj. 

Tako je šlo navzdol  vse do jezera Jasna pri Kranjski gori. 

 In gorskega izleta je bilo zopet konec.

____________________

Zapotoški slapovi

Od koče Pri izviru Soče sva se odpravila še do Zapotoških slapov, 

preden sva se z najinih počitnic odpravila domov.

Saj sva že bila tu a sva jih želela še enkrat podoživeti in si za ogled vzeti malo več časa.

Odpravila sva se po strugi potoka in ob njej počasi navzgor.

Sproti so se nama odpirali lepi prizori ...

... ob katerih sva rahlo zastala, preden sva nadaljevala vzpon.

Pogosto je bilo potrebno previdno odplezati krajše odseke ... 

... ali pa si zmočiti noge, saj druge možnosti ni bilo.

Ker sva želela ohraniti suhe noge, sva napredovala malo počasneje in zelo previdno.

Tako sva napredovala vse do trenutka, ko nisva več zmogla naprej. 

Nekaj je vsekakor potrebno prihraniti za kdaj drugič. 

Gotovo se sem še vrneva, saj nama je tukaj zelo zelo všeč.

____________________________

Tolminski Kuk in Migovec

Pot: Tolminske Ravne, pl.na Kalu, Tolminski Migovec, Tolminski Kuk, Podrta gora, koča na pl.Razor, Tolminske Ravne.
Čas. 12 ur

Tokrat sva izbrala krožno pot in pričela na ravnici visoko v gorah: Tolminske Ravne, 

od tu vodi neoznačena pot na planino Kal(na zg.sliki) 

in nato poiščeš pot na Tolminski Migovec - 1881 m. 

Sliši se enostavno; ampak če si prvič v tek koncih ni ravno tako.

Z vrha T. Migovca sva nadaljevala kar tako malo počez na T, Kuk- 2085 m.

Vmes sva občudovala planike.

Pogled nazaj na prehojeno pot z Migovca.

Čaka naju še krog po vrhovih ali malo pod njimi, ki so razvidno na sp.sliki: 

Zeleni vrh, Podrta gora, vrh Konte.

Takle je svet pod Podrto goro.

Velika grapa je pritegnila najin pogled in uho, ker se je slišalo polno ptičjega ščebetanja,

 tam nekje  doli.

Pa spet gor in dol in gor in dol..

Z vrhov pogled na drugo stran: Komno in Bohinjsko jezero.

Vmesni predah....

Vrh nad Škrbino sva pustila za drugič, šla sva pod njim in občudovala veliko gladko ploskev, 

ki se jo vidi celo iz Tolmina.

Pa še ena slika...

Je kar strma za plezanje, tako da hm...bova drugič.

Koča na planini Razor je bila že blizu, mali predah in še eno uro spusta do Tolminskih Raven in kar velik gorski krog je bil zopet opravljen.