Vitranc in Ciprnik

Pot: smučišče Kranjska gora, Bedančev dom, Vitranc, Ciprnik, Mojčin dom, 

jezero Jasna v Kranjski gori

Iz Kranjske gore sem izbrala pot mimo Bedančevega doma do Vitranca. 

Pot je precej strma vendar se hitro dvigneš na Vitranc.

Zaraščeni Vitranc - 1637 m.

Sledila sem potki vse do Ciprnika  - 1747 m. Z vrha je čudovit razgled na planiško skakalnico.

Nazaj grede sem na Mojčinem domu opazila takšen plakat z res lepo orisanimi vrhovi Julijcev.

Tale Vitranc pa je res precej strm. Takole gre pot navzdol.

Razgled na Prisojnik in Razor pa je bil čudovit,

Strmina ni popustila, kar navzdol in navzdol po takšnem svetu kot je na sliki spodaj. 

Tako je šlo navzdol  vse do jezera Jasna pri Kranjski gori. 

 In gorskega izleta je bilo zopet konec.

____________________

Zapotoški slapovi

Od koče Pri izviru Soče sva se odpravila še do Zapotoških slapov, 

preden sva se z najinih počitnic odpravila domov.

Saj sva že bila tu a sva jih želela še enkrat podoživeti in si za ogled vzeti malo več časa.

Odpravila sva se po strugi potoka in ob njej počasi navzgor.

Sproti so se nama odpirali lepi prizori ...

... ob katerih sva rahlo zastala, preden sva nadaljevala vzpon.

Pogosto je bilo potrebno previdno odplezati krajše odseke ... 

... ali pa si zmočiti noge, saj druge možnosti ni bilo.

Ker sva želela ohraniti suhe noge, sva napredovala malo počasneje in zelo previdno.

Tako sva napredovala vse do trenutka, ko nisva več zmogla naprej. 

Nekaj je vsekakor potrebno prihraniti za kdaj drugič. 

Gotovo se sem še vrneva, saj nama je tukaj zelo zelo všeč.

____________________________

Tolminski Kuk in Migovec

Pot: Tolminske Ravne, pl.na Kalu, Tolminski Migovec, Tolminski Kuk, Podrta gora, koča na pl.Razor, Tolminske Ravne.
Čas. 12 ur

Tokrat sva izbrala krožno pot in pričela na ravnici visoko v gorah: Tolminske Ravne, 

od tu vodi neoznačena pot na planino Kal(na zg.sliki) 

in nato poiščeš pot na Tolminski Migovec - 1881 m. 

Sliši se enostavno; ampak če si prvič v tek koncih ni ravno tako.

Z vrha T. Migovca sva nadaljevala kar tako malo počez na T, Kuk- 2085 m.

Vmes sva občudovala planike.

Pogled nazaj na prehojeno pot z Migovca.

Čaka naju še krog po vrhovih ali malo pod njimi, ki so razvidno na sp.sliki: 

Zeleni vrh, Podrta gora, vrh Konte.

Takle je svet pod Podrto goro.

Velika grapa je pritegnila najin pogled in uho, ker se je slišalo polno ptičjega ščebetanja,

 tam nekje  doli.

Pa spet gor in dol in gor in dol..

Z vrhov pogled na drugo stran: Komno in Bohinjsko jezero.

Vmesni predah....

Vrh nad Škrbino sva pustila za drugič, šla sva pod njim in občudovala veliko gladko ploskev, 

ki se jo vidi celo iz Tolmina.

Pa še ena slika...

Je kar strma za plezanje, tako da hm...bova drugič.

Koča na planini Razor je bila že blizu, mali predah in še eno uro spusta do Tolminskih Raven in kar velik gorski krog je bil zopet opravljen.

Krn in Batognica

Pot: planina Kuhinja. Krn, Batognica, jezero Lužnica, planina Kuhinja

Iz planine Kuhinja  v kakšni uri prideš do planine Slapnik- 1250 m.

Pogled navzdol na planino Slapnik.

Sledi lep travnat greben.

Proti vrhu sta naju pozdravili dve ovci.

Na vrhu Krna- 2244 m je čudovit razgled na Batognico ter ostale Julijce.

Batognica - 2164 m je preluknjana skoz in skoz.

Pot je lepo speljana mimo vseh številnih predorov in bunkerjev.

Pogled nazaj na Krn in Gomiščkovo zavetišče pod Krnom.

Vrh nad Peski se reče temule lepotcu.

Ko hodiš mimo jezera v Lužnici je polno min, praznih in tudi polnih- neeksplodiranih, 

samo da malce zaviješ stran iz poti.

Tako neeksplodirano mino sva postavila na vidno mesto.

Pa še ena mina v ostenju. Seveda so te najdbe vse izven rednih poti.

In lepo nazaj na planino Kuhinja, kjer sva zaključila najin gorski krog.

______________________

Matajur

Čas: okoli 6 ur

Na Matajurju do zdaj še nisva bila, pa toliko je omenjan vedno in povsod.

Prvi razgled se je ponudil na   planšarijo.

Pot je bila mokra, spolzka, meglice so se dvigovale in spuščale ter v močnem vetru preganjale čez Matajur. Razgledov z vrha nisva užila zato pa sva uživala v prvih letošnjih barvah jeseni.

Vrh 1684 m je zakrila megla tako, da razgledov nisva imela nič ampak nič zato sva ga pa spoznala vsaj s talne perspektive.

Bavški Grintovec

Pot: izvir Soče - planina Zapotok - Bavški Grintovec in nazaj
Čas: okoli 10 - 12 ur
Bavški Grintavec - 2347 m nima lahkih dostopov, poleg tega pa je tudi vsak vzpon nanj označen za okoli 6 ur.

Takoj na izhodišču naju je presenetila tabla, da je pot tik pod vrhom zaprta zaradi podora. 

Kaj naj sedaj, nič..., greva po planu dalje, če sva že tu.

Jutro je bilo krasno, opazovala sva že skale nad samotno planino Zapotok...

...prečila veliko snežišče. Pot se je nadaljevala strmo gor, nato po izpostavljenem grebenu dalje...do velikega podora. Ta podor je kakšnih 15 minut pod vrhom.

Na zgornji sliki ne izgleda nič posebnega, toda je. Je izredno strm in skale nad njim visijo na ničemer, pot pa se nadaljuje ravno po teh skalah dalje. Ni nama bilo všeč in sva se obrnila nazaj, tudi to je včasih potrebno.

Sestop je potekal po isti poti, nazaj na idilično planino Zapotok.

Pogled navzdol s planine in na prelaz Vršič .

Pogled nazaj na Bavški Grintavec ter sedlo Planja,  hm še enkrat bo treba nanj, tokrat z druge strani.