Veliki vrh in Kladivo

Pot: Pod Košuto, Matizovec, koča pod Kofcami, Veliki vrh, Kofce, Kladivo, planina Pungart, koča pod Kofcami in nazaj

Čas: okoli 7 ur

Višinska razlika: okoli 1000 m

 

Tale klasična pot v tako lepem vremenu je bila čudovita. 

Nebo brez oblačka, planine brez obiskovalcev, še kavke niso nič "fehtale" za hrano,

pa sva jih zato malo pogrešala.

Tudi za Veliki vrh je nama manjkal žig, kljub temu, da sva bila že nekajkrat tu gor.

Pogledi so se odpirali daleč naokrog. Najprej proti Stolu v ozadju in s Košutica spredaj.

Veliki vrh - 2088 m in pogled dalje proti Kladivu.

Tu na grebenu Košute je nama vedno zelo prijetno.

Pod Kladivom pa je pričel briti mrzel in močan veter.

Kladivo - 2094 m.

Zaradi močnega vetra se nisva dolgo zadrževala na grebenu. 

Sestopila sva proti sedlu nad planino Pungart.

Sončna planina daleč spodaj naju je vabila.

Otok žarečih macesnov na planini je še polepšal pejsaž, ki sva se mu bližala.

Na planini Pungart vetra ni bilo več, sonce pa je grelo kot da bi bilo sredi avgustovskega poletja. 

Pa sva zato zadovoljna obsedela pred lepo poštimano pastirsko kočo.

Klub temu sva pazila, da naju ne ujame tema, kajti sonce v tem letnem času kar naenkrat pade dol

 in se prične zelo naglo mračiti. Pred nama pa je bilo vsaj še dve uri hoda do izhodišča.

Še pogled nazaj na žareče macesne, potem pa je naju počasi zajel hlad jesenskega večera. 

V dolino sva prišla v prvem mraku. Zadovoljna in potešena.

___________________________

 

Krvavec, Vrh Korena

Pot: vas Ambrož, Krvavec, Zvoh, Vrh Korena, Kompotela, Košutna, vas Ambrož

Čas: 7 - 8 ur

Višinska razlika. okoli 1000 m

 

V tem lepem dnevu sredi tedna sva se odpravila še po en žig s SPP. 

Predvidevala sva, da v tem času ta pot ne bo množično obiskana. 

Res je bilo tako. Z vrha Krvavca - 1853 m je pogled na Zvoh pokazal, 

da bova morala v hrib po tlakovani poti za ratrak. 

Pa sva preiskusila še to in hitro sva bila na Zvohu - 1972 m. Razgledi so seveda čudoviti.

Storžič ter v ozadju Julijci.

 

Pogled na Savinjske Alpe je drugačen kot sva ga vajena z našega domačega konca,

zato sva se morala malo potrudit, da sva prepoznala vse domače gore.

Utrinek s poti.

Pogled nazaj proti Zvohu in Krvavcu.

Vrh korena - 1999 m. V ozadju je Kalški greben.

Sedaj pa navzdol in nato navzgor na Kompotelo. Pot je lahko sledljiva.

Na vrhu Kompotele - 1989 m se odločiva še za Košutno. 

Mokrico pa sva izpustila zaradi kratkega dneva; bo drugič na vrsti.

Na vrh Košutne pa sva med bujnim ruševjem spet odšla po svoje.

Seveda nenamerno. Nekje sva pač sfalila. Pa sva se izdrla tudi iz tega ruševja

 in zmagoslavno stopila z neponovljive poti še na vrh Košutne - 1974 m.

Nato pa navzdol do čedne planine Košutne, ter še navzdol do planine Koren.

Vmes sva opazila tale lepi fosil, na katerega vsi stopajo, ko hodijo navzdol.

Še malo in uspela sva tik pred temo zaključiti najin krog po vrhovih, ki so v poletni sezoni vedno ponavadi zelo obiskani. No danes sva imela srečo.

 Na vseh vrhovih sva stala sama ter občudovala razglede daleč naokrog. 

Hvaležna sva, da nama je bil naklonjen tako lep dan.

 

________________

 

 

Veliki vrh in Križevnik

 

Pot: planina Ravni, Dolge trate, Veliki vrh, Velika zelenica, Križevnik, 

Poljška planina, planina Ravni

Čas: okoli 6 - 7 ur

Višinska razlika okoli 600 m

Pastirska koča na Dolgih tratah.

Preden se usmeriva proti Velikemu vrhu, vedno med ruševjem zaideva malo po svoje, 

kmalu pa le najdeva pravo smer.

Vzpon na Veliki vrh po južni strani.

Veliki vrh - 2110 m

Velika zelenica - 2114 m.

Sedaj pa navzdol proti Molički peči.

Pogled proti jamarskemu bivaku pod Velikim vrhom.

Z Velike zelenice kreneva navzdol na rob skal proti Poljskim devicam. 

Sama sva v hribih, nikjer ni žive duše; vsaj izgleda tako kot da več kilometrov navzgor, 

navzdol , ne na levo , ne na desno ni nikogar.

Tu in tam še kakšen macesen zažari v jesenskem soncu.

Kmalu stojiva tudi na Križevniku - 1909 m.

Pogled proti Ojstrici in Krofički, vmes pa Grintovec, Skuta in Rinke.

Ob poti pa, hm ... nekoga so oskubili do kosti.

Igra sončnih žarkov.

Na Poljški planini je vedno prijetno.

Na koncu je bil še sprehod po preprogi macesnovih iglic v družbi žarečih macesnov.

Dnevi pa so kratki in ko sonce zaide, nastopi hlad.

Zato je pri srcu lažje, ko zapuščava gorski raj.

____________________

Lepenatka in Rogatec

Pot: Lenart, lovska koča,  Lepenatka, Rogatec, sv.Lenart

Čas: okoli 4 - 5 ur

Višinska razlika: okoli 600 m

Krožna pot se prične strmo skozi gozd dokler ne prideš do lovske preže. 

Od tu se odcepita najmanj dve poti za na Lepenatko. 

Midva sva zavila skrajno levo naokrog pod vznožjem vse do lovske koče.

Veter je prepodil oblake, pokukalo je sonce in poživilo čudovite jesenske barve pokrajine.

Tokrat sva načrtovala krajšo krožno pot, zato se nama ni nikamor mudilo, 

pa sva lahko na vrhu Lepenatke ( 1425 m ) malo dlje uživala  v pogledu na ožarjene macesne.

Pot na Rogatec je označena kot zelo zahtevna .., no markacisti že vedo. 

Meni se ne zdi taka.

Nekaj utrinkov z grebena...

...še vedno na grebenu...

... pogled proti Kašni planini je bil danes tudi lepo obarvan.

...še malo in bova na vrhu.

Na Rogatcu sva dolgo sama uživala v razgledu na dolino pa tudi v daljavo še preko Savinjskih Alp.

Vrh Rogatca - 1557 m.

Navzdol pa sva šla po drugi strani.

Utrinki v barvastem gozdu.

Pri cerkvi Sv.Lenarta je dovolj vode za vsakogar, ki žejn pride mimo.

Kmetija Zg.Špeh.

Še zadnji pogled na Rogatec od blizu.

In vode je v teh krajih v izobilju, kar teče in teče v reko in reka v morje, to pa se nikdar ne prepolni.