Begunjščica, 3.dan

Pot: Ljubelj, Zelenica, Begunjščica, Roblekov dom, planina Prevala, Bornova pot skozi tunel, Ljubelj.

Čas: okoli 8 ur s postanki

Begunjščico sva prehodila že velikokrat in danes sigurno ne bi šla sem gor, če nama ne bi manjkal še žig, 

da zaključiva slovensko planinsko pot.. 

Vsaj meni osebno je sosednja Košutica veliko privlačnejša.

Za začetek sva izbrala staro, opuščeno pot do doma na Zelenici in nato dalje proti Begunjščici.

Neprestano sem pogledovala na sosednji greben od Na Možeh pa do Palca, ki sem ga že prehodila.

Potka se po severni strani kar lepo vzpenja in vijuga.

Letos je povsod veliko planik. Res so lepe in posebne.

Vrh je bil kmalu pred nama.

Vrh Begunjšice ( 2060 m ) in lep travnat greben dalje. Najprej opraviva to po kar sva prišla, 

da ne bi slučajno pozabila. Žig v knjižico. 

Pa še pogled nazaj na vrh s travnatega grebena.

Nato pa nazaj na Roblekov dom, kjer so zahtevali PCT za vstop v kočo ter še nazaj mimo studenca Roža...

,,,na planino Prevalo na kislo mleko, brez PCT.

In skozi Bornov tunel nazaj, ki pa je zaradi podora nad izhodom do polovice zasut 

in je treba na kolena pa se splazit ven.

Tole potko skozi tunel si je baron Born dobro zamislil, upam da jo bodo še naprej primerno vzdrževali.

 Sedaj se vidi, da že nekaj časa nihče ne skrbi za to pot.

_____________________

 

Kepa in Gubno, 2.dan

 

Pot: Erjavčev rovt, Kepa, Gubno, Erjavčev rovt

Čas: okoli 8 ur s postanki

V Erjavčevem rovtu je prelepo sotočje dveh gorskih potokov; skupaj prideta Žakelj in Mlinca. 

V obeh potokih pa so manjši tolmuni, ki nudijo osvežitev po naporni planinski turi. 

Čez en potok vodi brv in planinska pot proti Kepi in Dovški babi.

Kmalu se dvigneva mimo pastirske koče in še navzgor mimo lovske koče...

...in ven iz gozda, ko se prične tisto zaradi česar tudi hodimo v gore. Pogledi in razgledi in poti.

S te strani Karavank je prelep pogled na Julijce..

Sva pod vrhovi Karavank in ugibava kateri vrh je Kepa. Seveda zadnji vrh je to, vmes pa nekaj grap..

in prehodov...

...utrinek s poti...

...ter nekaj potk po grebenu...

...in ozkih stezic po kamnitem svetu.

Malo je naju presenetila tale Kepa, pričakovala sva enostaven kopast vrh...

...pa je res zanimiva s svojimi prehodi  in skalnatimi grapami.

Sedaj pa sva že blizu Kepe. ( 2145 m)

Z avstrijske smeri vodi na Kepo tudi nezahtevna pot.in kar nekaj pohodnikov iz Avstrije 

je bilo zato danes na njenem vrhu .

Na zgornji sliki je pogled na avstrijsko stran.

Na vrhu Kepe je bilo kar živahno.

Dvig kopaste oblačnosti za vrhom.

Počasi sva se odpravila nazaj po ozki stezici, ki zahteva previdnost pri sestopu zaradi drobirja na njej.

In še nazaj do sosednjega vrha;  Gubno ( 2043 m).

Tako, obiskala sva vse dvatisočake na tej poti, ostali vrhovi kot je Kurji vrh pa bodo ostali za drugič.

Sedaj pa nazaj s pogledom na naše Julijce, ki pa so se kopali v megli tako kot najina Škrlatica včeraj. 

No danes sva izbrala pravo destinacijo za dan brez meglic na vrhovih.

_______________________

Uršlja gora

 Pot: Ciganija, Križan, Uršlja gora ter po zimski poti nazaj

Razmere: sneg skorjast, ponekod že kopno, južno ter oblačno, po stezah ponekod ledeno.

Ja, meteorologi so zjutraj rekli, da bo baza oblakov na okoli 1500 m, 

v severni Sloveniji pa da bo celo sončno. 

No že vedo, sem rekla in sva šla preverit, če bo res tako.

Na križanovih travnikih sva ugotavljala, da imajo sončno južno od nas, ter da je baza oblakov

 precej nad  1500 m. No, meteorologi že vedo; mogoče bo kaj drugače v naslednjih urah.

Prva razglednica z vrha Urške - 1699 m je bila taka, da je sončno še vedno 

precej južneje od naju in meteorolgov. Tam nekje daleč za Zasavjem.

Druga razglednica (zgoraj) s hribov pokaže, da baza oblakov ni na 1500 m, 

ampak višje od Ojstrice torej nad 2300 m.

Tretja razglednica pokaže, da tudi v severni Sloveniji ni razjasnitve!

(kje pa je Peca, če ne v severni Sloveniji?).

In tako sva spoznavala, da je najina pot k soncu bila misija nemogoče danes. Pa nič hudega. 

Sva uživala v kosilu na prostem. (v dolini itak ne smemo jesti zunaj, menda).

Pa sva še uživala ob pogledu na najino smučišče 5*- Jelovec. 

Od tu je lep pogled na Javorje, Raduho ter dalje na Ojstrico ter Veliki vrh.

In nato tale zgornja razglednica pa res pokaže, da je bilo sonce severno, 

le da to ni severna Slovenija ampak nekje v Avstriji, kar daleč gor.

Na poti h soncu sva hodila in uživala kot vedno....

... pa še malo se igrala s sodobno igračko, ki je nama priznala za danes 732 m višinskih metrov

 ter 10 km poti v povprečju 4 km na uro. Kar v redu za naju.

Hitreje nama ni več treba.

______________

Stol

 

Pot: žirovniška pot na Stol, Valvazorjev dom, Prešernova koča, Zabreška planina, Valvazor

Čas: okoli 6 ur

Višinska razlika: okoli 1000 m

 

 Pričelo se je takole. Pri Valvazorjevemu domu pod Stolom sva končno pokukala iz megle.

 Pot sva nadaljevala direkt do Prižnice, kjer sva se razgledala po meglenem morju v dolinah.

 

 Proti vrhu Stola sva se povzpela spet malo po svoje; kar naravnost po zahodnem grebenu na vrh.

 Ko si nad meglo in je nad teboj le modro nebo je vse lepo in prav.

Na vrhu sva najprej opravila obveznost zaradi katere sva prišla sem, ...

... torej sva končno žigosala najine knjižice za SPP:

... nato pa je ostalo še veliko časa za fotografiranje...

...za poglede naokrog ...

...za krmljenje kavk...

... za najino posedanje po skritih kotičkih

Potem sva se le spustila proti Prešernovi koči.

Nikamur se še ni mudilo.

Pa sva spet malo nabirala D vitamin za blokado zlobnega virusa.

In igrala sva se staro igro kaj veš kaj znaš...

...oziroma kdo zna lepše.

Tako to zgleda pri nama, če je pot prelahka in nam udari na otročje na vrhu gora.

Ampak je tudi prišel čas, ko je bilo treba navzdol...

...adijo sončni vrhovi, upam da ne za dolgo...

... adijo modro nebo...

...adijo lepe barve s planin...

...ostal pa je prelep spomin.

Še hiter skok v meglo, ki se je pred večerom že dvignila nad Valvazorjev dom.

Za nama je ostal podpis ...

... ki bo čez dva dni izginil, midva pa ostajava na najinih poteh.

______________________