Pot po Golteh

 

Pot: Žekovec, Goličnik, Kortner, Stari stani, Isteje, Boskovec, Janezov bivak, Mozirska koča ter nazaj po označeni poti v Žekovec

Tokrat sva se na Golte podala iz Žekovca  pa mimo Goličnikove domačije. 

Ob strmi poti naju je pričakalo še nekaj žarečih macesnov.

Pred hotelom na Golteh je še nekaj poti in cest v pripravi na zimsko sezono. 

Nova sedežnica na Smrekovec pa je že postavljena.

Na vrhu Smrekovca  pa je gradbeno mravljišče, saj je nova sedežnica do Starih stanov še v gradnji.

V nasprotju z gradbiščem pa je pogled na zasnežene vrhove že zimsko privlačen.

Proti vrhu Boskovca sva šla preko Istej. Boskovec (1588 m) pa je še vedno brez razgleda, 

ker še vedno ni nadomestila za porušen razgledni stolp. 

Mozirska koča pa je po požaru lepo obnovljena, vendar je spet brez oskrbnika. 

Upava, da se kmalu najde, saj večini tukajšnjih obiskovalcev prija kakšna malica in okrepčilo.

Pogled v dolino ni bil zelo navdihujoč zaradi oblakov in megle.

Na Golteh se vedno lahko najde zanimiva pot. 

Po grapah gor in dol ter sem ter tja sva tokrat prehodila okoli 17 km ter nabrala 1250 višinskih metrov.

_________________

Vivodnik

 

Pot: Gornji grad, pot čez Borovnico, koča na Menini planini, Vivodnik, pot čez Šemprimožnika, Gornji grad

V sobotnem jutru so padavine prenehale in naredil se je jasen dan. Na okoli 1000 m višine je prvi sneg že pobelil travnike, proti vrhu Menine planine pa je bilo okoli 10 cm snega.

S stolpa na vrhu Vivodnika ( 1508 m) so se prekrasno videle zasnežene Kamniško Savinjske Alpe in med njimi kraljica Ojstrica.

Raduho so malo prekrivale meglice, Peca v ozadju pa se je videla prav zimsko zasnežena.

Na tej velikokrat prehojeni poti po Menini planini je bil tokrat prelep jesensko zimski dan.

Menina planina

Pot: Gornji grad, pot čez Borovnico, Vivodnik, pot čez Šemprimožnika, Gormji grad

Že dolgo nisem šla po tej lepi poti čez Borovnico pa sem jo izbrala za danes.

 Pričakovala sem blatno pot, toda za začetek me je presenetila lepa preproga teloha

 ter povsem suha pot po gozdnem grebenu.

V gozdu v strmem delu poti je bilo povsem južnega snega že več. 

Pred menoj ni že dolgo hodil nihče vsaj po redkih stopinjah sodeč.

 Posledično se mi je vsaka druga stopinja ugreznila do kolena in še dlje.

Kljub borbi z južnim snegom sem uspela priti do Vivodnika (1508 m).

Za nagrado za vrh prejmeš prelep pogled na KSA.

Od koče do Vivodnika ni šel danes nihče, kot sem opazila po stopinjah, 

bile so samo moje globoke vgreznine.

Na poti navzdol po planjavah planine se je malo manj ugrezalo,

 zato pa se je toliko bolj v gozdu proti Semprimožniku.

 Pa nič hudega saj gremo zato, da nekaj doživimo in tokrat so to bili lepi pogledi proti KSA.  

Na tej kar težki poti zaradi južnega snega se je tokrat nabralo 13 km s 1200 višinskimi metri.

________________________

 

Veliki in Mali Travnik

 Pot: Primož nad Ljubnim ob Savinji; kmetija Kumprej, Ročka Planina, Veliki Travnik, Turnovka, Mali Travnik, Kumprej

Razmere: zimske, občasni močni sunki vetra, dela se skorja na snežni površini

Napovedan je bil viharni severnik, vendar se nismo pustili pretirano prestrašiti. 

Razmeram primerno smo se odločili za lep zimski pohod na Travnik.

Naprej od kmetije Kumprej ceste ne plužijo in tam smo parkirali. 

Vzpenjali smo se po cesti mimo Ročke planine vse do grape, ki vodi proti Velikem Travniku. 

Po dveh urah vzpenjanja zagledamo kočo na Velikem Travniku (1570 m) in dim, ki se vije iz njenega dimnika. Odlično, lahko malicamo na toplem in se odpočijemo.

Moška kljub vetru odideta še na vrh Turnovke (1637 m),  

tačas pa se medve grejeva ob topli krušni peči.

Močan veter je prav lepo dvigoval sneg ter ustvarjal lepo kuliso zimskega ozadja.

Nato pa je sledilo tisto najlepše zaradi česar smo pravzaprav prišli sem gor.

Spust z Malega Travnika ter podpis smučarke se je tokrat prav lepo videl.

Skedenj na Malem Travniku je viden tudi z ostalih vrhov KSA.

Sledilo je smučanje z rahlim naklonom strmine, ki se je hitro stopnjevala 

do precej strmega travnika na zaključku obsežne jase. 

Sneg je tu bil že precej južen ampak je vseeno bilo juhuhu.....

Vmes smo še uživali ob pogledih na hiter mimohod oblakov,  zaradi vetra seveda.

To je krasno, če si v zavetrju, kot smo bili mi.

Ker ni možno smučati samo po deviškem snegu na travnikih, je bil potreben slalom še skozi redek gozd.

Bilo je zabavno gledat, kako smo obirali različne poti skozi gozd.

Pri tem smo podrli dve sušici in včasih z veseljem objeli kakšno simpatično smreko.

Ko nas je gozd izpljunil, smo odsmučali še po pašniku mimo lovske koče 

in se ustavili na dnu pašnika ob pastirski koči.

Smučali in zabavali smo se: Alenka, Emil, Breda in Lojze.

 Opravili smo dobrih 10 km poti in prehodili ter presmučali okoli 700 višinskih metrov.

__________________

Velika Planina

 Pot: Kranjski Rak, Domžalski dom, kapelica Marije snežne in nazaj

Po dolgem času sva se spet podala s turnimi smučmi na Veliko planino.

Kljub soboti obiskovalcev ni bilo toliko, da bi naju motilo. 

Tudi smuka nazaj je bila prijetna.

_________________

Turnovka

 

Pot: kmetija Tratnik nad Rastkami, koča na Velikem Travniku, Turnovka, kmetija Tratnik

Temperatura zraka je v teh dnevih sicer prijetna, nekaj stopinj nad lediščem, 

toda sneg je zato precej južen in drevje naglo izgublja tisto svojo sneženo pokrivalo.

Malo naju je presenetilo, da sva kot prva delala smučino, saj je že nekaj časa od zadnjega sneženja. 

No nazaj grede so smučino že zakrili sledovi motornih sani in ves najin trud je šel "rakom zvižgat".

Po dveh urah vzpenjanja so se pod smučmi pričele nabirati ledene cokle,

 zato sva si s težavo utrla pot do koče na Travniku.

Koča je danes samevala, se je pa dalo opazit, da je imela minuli vikend obiskovalce.

 Vse sledi do koče pa so vodile iz smeri Malega travnika.

Sonce je naju premamilo, da sva ob koči obstala za slabi dve uri, 

uživala v tišini narave ob božanju toplih sončnih žarkov.

Od koče sva se povzpela še na vrh Turnovke(1637 m).

 Z vrha sva odsmučala naravnost navzdol prek velikih zametov in zlizanih poledenelih snežnih plošč. 

Ni bila ravno idealna smuka a sva cenila dano možnost.

Pod strmim vrhom pa je prijetnejša planjava za lep iztek.

Sledila je smuka v čedajle ožji grapi, ki se zaključi na cesti, ki vodi mimo Komna. 

Zaradi južnega snega je bila smuka bolj ovirana kot običajno.

GPS je tokrat narisal 12 km dolgo pot s 600 višinski metri.

__________________