Velebit: Vidakov kuk

Pot: cesta na Veliko Rujno, Mirile, Vidakov kuk, cesta na V. Rujno 

Čas: okoli 8 ur

Na Vidakov kuk vodi steza in markirana pot iz Velike Paklenice,

Po navadi izbereva malo daljšo pot in tudi tokrat sva storila to.

 Na cesti za Veliko Rujno sva zapustila avto in se preko kamnitih gričev spustila v dolino. 

In naletela na Mirile. Kaj je že to?

Zanimiv opis in tudi kraj je vreden postanka in temeljitega ogleda.

Nato pa le greva dalje...

...po treh urah vroče hoje sva prispela do tistega...

...pravega Velebita...

...in pred sabo sva zagledala Vidakov kuk v vsej njegovi markantnosti in skrivnostni lepoti.

Pristop je tudi zanimiv in z veliko možnostmi, da se popneš na svoj in edinstven način...

...pogled nazaj pa prelep.

Vmesni detajli nudijo svojevrstne užitke in skušnjave...

...še malo...

...in sva gor; na Vidakovem kuku.

Pogled proti morju prija med toplimi skalnimi balvani...

Res je prelep. 

Vidakov kuk se splača obiskati, zaradi same poti, razgledov ter posebnosti velebitskih skal.

Še en pogled nazaj na preostale velebitske kuke...neverjetni so.

Nisva prehodila vseh, ki so na voljo. Se bova še vrnila sem - ko naju bo pot morda spet peljala tod.

_____________________

 

Montaž, 3.dan

Pot : planina Pecol, po Pipanovi lestvi gor in enako dol, planina Pecol

Čas: okoli 8 ur

Vreme je bilo še vedno lepo pa sva se odločila za pot na Montaž. 

Planina Pecol, ki je izhodišče za Montaž,  je zelo prostrana planina, ki me je prevzela že pred leti, 

ko sva se povzpela na Špik hude police.

Kakšni dve uri sva potrebovala do vrha planine Pecol...

... ker sva večkrat opazovala kozoroge ...

... ki so prav lepo pozirali in se niso dali motiti pri svojih opravilih.

Vajeni so že, da se ljudje mučijo mimo njih na poteh, ki jih sami igraje pretečejo.

Utrinek ob poti : ( Zdaj pa pojdi gor, če si vreden! )

Ne vem, če sva vredna. Zgrešila sva namreč pot čez ozebnik...

... in po prečenju obsežnega melišča...

... sva vseeno uspešno vstopila v skalnat del poti.

Vstop do Pipanove lestve je malce previsen...

 Pipanova lestev.

Visoka je kakšnih 50 m...

...vse se nekako maje in niha, zlasti ko je za ali pred teboj še nekdo na lestvi.

Imela sva srečo, da sva v tem jutru bila sama na lestvi. Drugače bi bil menda potreben "semafor" ,

Ko izstopiš iz lestve te pričaka zajla.

Za tem pa sva se malo zamislila. Markacij ni bilo, zajl tudi ne, poti ni videti in sam šoder 

Vrh je izgledal še daleč, no občasne markacijske pike sva tudi poiskala...

...ter počasi napredovala proti vršnemu grebenu Montaža.

...nato pa le proti vrhu...

Na vrhu Montaža ( 2754 m).

Razgled je prekrasen. Spoznala sva Viš levo, kjer sva tudi že bila, Špik hude police (najnižji v sredini)...

...naš Kanin na drugi strani doline ter planina Pecol daleč spodaj...

...ter pogled na italijansko stran.

Počasi sva se odpravila navzdol po isti poti, zopet do slavne lestve.

utrinek.

Nato po lestvi navzdol...

...po obsežnem melišču...

...mimo prelepih utrinkov...

...in kozorogov...

...zopet nazaj do vršnega dela planine Pecol...

...in še malo po travah ob robu strmine...

...ter nazaj do resnično prostrane planine Pecol...

...pogledat še karto ob koči...

...ter nato naravnost v Rabeljskego jezero..

...in oba skok v  ....osvežilno vodo...

...ter nato dalje novim potkam  naproti.

___________________