torek, 28. september 2021

Velebit: Paklenica, Vlaški grad

 

Pot: Velika Paklenica, Ivanove vodice, Vlaški grad, Mala Paklenica

Čas: 14 ur

Krožna pot iz Velike Paklenice skozi Malo Paklenico je lepo označena 
in jo opraviš v kakšnih šestih urah. 
Pri koči nad Veliko Paklenico pa sva se odločila še za podaljšano najino varianto
 ter kot vmesen cilj še Vlaški grad.
Pot v V.Paklenici.
Do tega bivaka pri Ivanovih vodicah sva hodila že kakšnih šest ur in to po samih gozdovih.
Iz gozdnate soteske sva se prebila desno in nato po gozdnatih rebrih do sem.
 Poti so dobro označene. Vrh v  daljavi je Vlaški grad kamor sva namenjena.
Končno sva se pričela dvigovati na posamezna skalna rebra z razgledom.
 Na zgornji sliki je desno Vlaški grad kamor sva namenjena.
Lični bivak pod Vlaškim gradom.
Na Vlaškem gradu (1383 m) je brila huda burja.

Pogled proti Sv.Brdu in Tulovim gredam v ozadju levo. (na zgornji sliki)...
...ter planota  katero morava še prečiti ter nato najti pot desno, da prideva nazaj do Male Paklenice.
Na planoti je stala osamljena staja za ovce, spodaj je pogled nazaj na Vlaški grad.
Bilo je že pozno popoldne, midva pa sva bila še daleč na Velebitu...
Vrhovi na Velebitu sicer nimajo velikih višin ampak sva spoznala, da so pa poti izredno dolge in ponekod zelo težke zaradi raznolikosti terena (nazobčane skale, veliko skalovje)
Bilo pa je prelepo pohajati po takih poljih.
Sestopila sva iz planjav ter prišla do edinega obljudenega sveta v teh koncih in povprašala za nadaljevanje poti proti Mali Paklenici.
V večernih urah sva vstopila v zgornji del soteske Male Paklenice.
V tem letnem času je  pot speljana po hudourniški strugi ter skačeš iz ene skale na drugo
ter se tako spuščaš proti Staremu gradu.
Seveda naju je lovila že tema. Za zaključek najinega potepa pa sva morala še odpešačiti po Starem gradu nazaj vse do Velike Paklenice ( 3 ure),  kjer sva pustila avto. 
To je  bilo sicer že preveč za najin okus ampak preživet dan in prelepi prizori v glavi
 s prehojene poti so nama krajšali pot.


__________________________


nedelja, 26. september 2021

Velebit: Obli kuk, Gromovača

 

Pot: koča na Alanu, Obli kuk, Rosijeva prečnica, Gromovača, Premužičeva staza, Koča na Alanu

Za najin prvi dan po Velebitu sva izbrala krožno pot, 
ki je bila časovno daljša kot sva si jo zamislila..
 Preden pa sva si uspela obuti gojzarje, so nama "rangerji" zaračunali 
bivanje v nacionalnem velebitskem parku.
Od koče na Alanu sva pričela hoditi po cesti
 
Po kakšni uri hoje po makadamski cesti, sva končno zavila na označeno pot
 in kmalu stala na prvem vrhu, Obli kuk (1515 m). 
 
Nato čez planinsko polje do naslednje verige "kukov".
 
Pri Rossijevi prečnici je "pot" sicer bila slikovita, vendar težko pohodna, kot se vidi na gornji sliki.
Zelo dobro se da razgibat na takšnem terenu.
 
 
 
 Ko prilezeš do grebena in naslednje verige "kukov"..
... te čaka nezaželen spust v globoko grapo, potem pa spet nazaj gor...
 
...po prelepih razgledih po Velebitu sva prišla...
 
 (končno!!!) do znane Premužičeve staze...
 
...in se povzpela še na Gromovačo (1576 m)...
...ter nato po Premužičevi stazi nazaj do Rosijevega bivaka...
Po Velebitu je koč malo, večinoma so bivaki
opremljeni z možnostjo zajetja vode, so tudi kurišča in nekaj ležišč.
 
Bivaki so večinoma urejeni in lični.
 
Pogledi po Velebitu pa seveda krasni in imajo svoj čar.
 
Krog sva zaključila zopet pri koči na Alanu.
 
Ker sva si precej podaljšala najino krožno pot sva hodila kakšnih 12 ur.
Verjetno se je nabralo okoli 15 do 20 km poti in precej višinskih metrov. 
Za najin prvi dan po Velebitu je bilo lepo in nepozabno.
 
_______________
 
 





sobota, 11. september 2021

Velika Baba nad Krnskim jezerom, 4.dan

Pot. dolina Lepene, Velika baba, Krnsko jezero, dolina Lepene
Za zadnji dan naiinih Julijcev sva želela izbrati krajši pohod, ker je naju še čakala pot domov.

Velika baba nad Krnskim jezerom se nama je zdela malo obiskan vrh.

Razgled z vrha ( 2013 m) je res prekrasen; dolina Krnskega jezera
 in celotno pogorje Krna se razprostira pred teboj.

Pogled na drugo stran proti Komni.

Z vrha Velike babe sva odšla po drugi poti ali bolje nepoti, mimo Monture, 
proti Komni in naredila krog po brezpotnem terenu do stare kasarne na poti do Krnskega jezera. 
Takšen krog nama je dodal dobri dve uri razgibanega terena, preboja skozi ruševje 
in nato sva se znašla pri čudovitem Krnskem jezeru.


Sedaj pa še samo navzdol v Lepeno. kjer sva zaključila ta potep.

___________________





petek, 10. september 2021

Montaž, 3.dan

Pot : planina Pecol, po Pipanovi lestvi gor in enako dol, planina Pecol
Čas: okoli 8 ur
Vreme je bilo še vedno lepo pa sva se odločila za pot na Montaž. 
Planina Pecol, ki je izhodišče za Montaž,  je zelo prostrana planina, ki me je prevzela že pred leti, 
ko sva se povzpela na Špik hude police.
Kakšni dve uri sva potrebovala do vrha planine Pecol...
... ker sva večkrat opazovala kozoroge ...
... ki so prav lepo pozirali in se niso dali motiti pri svojih opravilih.
Vajeni so že, da se ljudje mučijo mimo njih na poteh, ki jih sami igraje pretečejo.

Utrinek ob poti : ( Zdaj pa pojdi gor, če si vreden! )
Ne vem, če sva vredna. Zgrešila sva namreč pot čez ozebnik...
... in po prečenju obsežnega melišča...
... sva vseeno uspešno vstopila v skalnat del poti.
Vstop do Pipanove lestve je malce previsen...
 Pipanova lestev.
Visoka je kakšnih 50 m...
...vse se nekako maje in niha, zlasti ko je za ali pred teboj še nekdo na lestvi.
Imela sva srečo, da sva v tem jutru bila sama na lestvi. Drugače bi bil menda potreben "semafor" ,
Ko izstopiš iz lestve te pričaka zajla.
Za tem pa sva se malo zamislila. Markacij ni bilo, zajl tudi ne, poti ni videti in sam šoder 
Vrh je izgledal še daleč, no občasne markacijske pike sva tudi poiskala...
...ter počasi napredovala proti vršnemu grebenu Montaža.
...nato pa le proti vrhu...
Na vrhu Montaža ( 2754 m).
Razgled je prekrasen. Spoznala sva Viš levo, kjer sva tudi že bila, Špik hude police (najnižji v sredini)...
...naš Kanin na drugi strani doline ter planina Pecol daleč spodaj...
...ter pogled na italijansko stran.
Počasi sva se odpravila navzdol po isti poti, zopet do slavne lestve.
utrinek.
Nato po lestvi navzdol...
...po obsežnem melišču...
...mimo prelepih utrinkov...
...in kozorogov...
...zopet nazaj do vršnega dela planine Pecol...
...in še malo po travah ob robu strmine...

...ter nazaj do resnično prostrane planine Pecol...
...pogledat še karto ob koči...
...ter nato naravnost v Rabeljskego jezero..
...in oba skok v  ....osvežilno vodo...
...ter nato dalje novim potkam  naproti.

___________________