Debela peč, 2.dan

Pot:  Medvedova konta, Lipanca, Debela peč, Brda, Lipanski vrh, Veliki Selišnik, Lipanca in nazaj.

Čas: okoli 6 ur

Za ta dan je bilo napovedano delno oblačno vreme z možnostjo ploh, 

zato sva se odločila za lažji pristop na vrh.

Na vrhovih na drugi strani Krme so se že pričele zbirati megle.

Pot proti Debeli peči je z Lipance zelo enostavna. Tu sva bila do zdaj le enkrat pozimi na turni smuki.

Vrh Debele peči ( 2014 m ) je prekrila megla in vesela druščina, 

zato sva midva le opravila tisto po kar sva prišla ( žig).

Nadaljevala sva pot čez Brda, Lipanski vrh, Mrežce in Veliki Selišnik.

Nato pa sva obrnila nazaj proti planini Lipanci.

Megle na vrhovih okoli dolin pa so kar vztrajale. 

Na Blejski koči na Lipanci je bilo tudi nekaj obiskovalcev, tako da koča ni samevala. 

Spustila sva se še navzdol nazaj do Medvedje konte in zaključila potep.

_________________________

 

Vrbanove špice, 1.dan

Pot: dolina Kot, Debeli kamen, Vrbanove špice ( pot Lojzeta Rekarja ),  dom Valentina Staniča, dolina Kot

Čas: okoli 10 ur

Višinska razlika: 1500 m

Dolina Kot je bila mirna; malo parkiranih avtov za razliko od doline Vrat.

Pričela sva hoditi v megli in se spraševala, 

če bo vremenska napoved meteorologa o lepem vremenu tokrat pravilna.

Nad Debelim kamnom so se megle malo razredčile toda obvisele na vrhovih.

Odločila sva se, da vseeno nadaljujeva na špice v upanju na sonce in razglede.

Dobro je kazalo---

...in kar naenkrat se je dogodilo tisto najlepše......megleno morje spodaj, gore visoko gor pa v soncu in še "glorija" za nagrado za to prelepo pot.

Sedaj pa proti Spodnji Vrbanovi špici (2299 m).

Spodnja Vrbanova špica.

In pogled na Plesišče - veliko skalnato ploskev, ter za Plesiščem naju čaka tudi Visoka Vrbanova špica.

S Spodnje Vrbanove špice se sestopi in okoli nje se pride do Plesišča.

Na Plesišču je poleg plesalcev prostor tudi za celoten simfonični orkester RTV Ljubljana. 

In brez orkestra tokrat nisva želela plesati.

Pogled od Plesišča proti Rjavini. S pogledi iščeva tisto pot, 

ki je pred leti prestrašila najinega prijatelja Srečota. 

In spet dalje v čudovitem gorskem svetu gor in dol...

...in še...

...in še...

Kam pa naj tu stopim? Kar spraskaj nekako dol, tu ni pravih stopov, sem zaslišala ...   No ja.

In tako dalje in sva prišla do prelepe travnate ravnice pred Visoko Vrbanovo špico.

In že sva na Visoki Vrbanovi špici ( 2408 m).

Razgledi in pogledi "360". Na spodnji sliki je Triglav seveda, pred njim je desno Begunjski vrh.

Rjavina - zdaj zgleda precej drugače kot pred pol ure.

Pogled še bolj na zahod, zadaj je Škrlatica.

Z Visoke Vrbanove špice si hitro navzdol in že sva na Staničevi koči.

Odločila sva se, da bi prespala tukaj in jutri skočila še na Rjavino, pa so imeli vse na koči zasedeno.

 Žal. Zato ni bilo druge kot da se vrneva nazaj v dolino.

Na poti nazaj v Kot se je lepo videla Rjavina, ki se je pričela pokrivati s "kapo".

In prelepi gorski svet je ostajal za nama.

Vrbanove špice v ozadju.

Megle več ni bilo in tako se je videla dolga pot nazaj v dolino Kot. 

Kmalu se bova vrnila sem, seveda.

____________________

Vogel in Šija, 1.dan

Pot:  izpod planine Suha (nad Bohinjsko Bistrico), planina Suha, Vratca, Vogel, Vratca, Šija, planina S uha

Čas:okoli 8 ur

Višinska razlika:  1100 m

Svet na tej strani Bohinjskega jezera še ne poznava pa sva šla pogledat tudi ta del gora.

Iz Bohinjske Bistrice sva se zapeljala po makadamski cesti proti planini Suha. 

Kakšno uro hoda pod Planino sva zapustila avto.

Planina Suha na 1350 m se nama je zdela tiha, idilična toda da bivajo tod sva opazila, 

ker so lične pastirske kočice nekako spremenjene v sodobne hiške za bivanje.

Nad planino naju je zajel kar močan veter, ki je bil najin spremljevalec nato cel dan.

Na robu grebena sva prispela na označeno pot, levo je vodila na Rodico, desno pa proti Šiji in Voglu.

Takole izgleda travnati greben proti Šiji  (najvišji vrh levo na sliki).

Pot na Vogel je bila kar obljudena, saj so se priključili tudi tisti,

 ki so se gor zapeljali z žičnico ter se nato napotili sem na Vogel. Večinoma so bili to tujci.

Na vrhu Vogla (1922 m) sva uživala v razgledu proti Tolminskemu Kuku

 in ostalim zgornje bohinjskim vrhovom, ki pa sva jih že prehodila.

Sedaj pa nazaj, gor in dol na Vratca  in še gor na Šijo (1800 m) ter nato nazaj proti planini Suha. 

Na zgornji sliki je pogled čez Šijo in do Vogla.

Pa še en pogled na prehojene gore, čisto zadnji je nekako na sredini zgornje slike je Tolminski Kuk, 

predzadnji nekako na sredini pa Vogel in spredaj najvišja Šija.

Preden sva se s grebena spustila nazaj na planino Suha, sva pogledala še dalje proti Rodici (na zgornji sliki). 

To pa je zgodba že  za naslednji dan najinih pohodov.

Na planini Suha pa sva se malce oddahnila od precej močnega vetra, ki je naju danes spremljal cel dan. 

Nato pa po lepi potki nazaj proti Bohinjski Bistrici.

_____________________