Biba planina na Menini planini

 

Pot: vas Okrog, Biba planina in nazaj

Čas: 6 ur

Vas Okrog je lepo zasnežena in cesta je splužena le do konca vasi.

  Videti je bilo, da bova zopet midva rezala smučino proti Biba planini.

Na cesti je bilo veliko podrtega drevja zaradi žleda in teže snega, pa je bilo nekaj izzivov,

 kako s smučmi prečiti nezaželene ovire.

Takšne table ob poti so vedno dobrodošle in popestrijo pot.

Ob obilici snega je pokrajina vedno edinstvena rezanje smučine pa naporno,

 ker se tudi s smučmi ugreza za kakih 20 centimetrov.

Na pobočjih planine se je severni veter zelo okrepil, ter ustvarjal zanimive zamete.

Pokrajina okoli naju je bila nepopisno lepa.

Uživala sva v tihožitju planine ter njenih veličastnih utrinkih.

Za trenutek se je celo pokazala silhueta sonca.

Biti sam v taki snežni čudoviti pokrajini ob bučanju vetra,  je nama vedno nekaj posebnega.

Prispela sva do Biba planine. 

V načrtu sva sicer imela še vzpon na Goli vrh(Šavnice) ampak nama je to idejo odpihnil močan veter

 ter difuzna svetloba za katero veva, da je smuka navzdol zelo slaba, 

ker ne vidiš konfiguracije terena polnega ostrih zametov.

Poiskala sva si mini prostor ob koči, da sva se skrila pred vetrom, na hitro pomalicala,  

se pripravila za spust in hajd nazaj v dolino.

V kratkem času je veter povsem zamedel najino smučino in zopet se počutiš povsem sam v belem svetu. Smuka nazaj je bila bolj tako, tako, počasi lepo nazaj v vas Okrog.

 Sneg je bil takšen, da smuči niso gladko tekle, kot je bilo zaželeno. Pa nič zato, šest ur v divjem, sneženem svetu je bilo prav nepozabnih tako kot so vedno najine poti.

______________________

Smrekovec

 Pot: cesta na Smrekovec do odcepa za kmetijo Kugovnik (z ljubenske smeri), Smrekovec ter nazaj

Na teren sva šla pogledat višino snežne oddeje in to na Smrekovec. 

Cesta z ljubenske strani pod Smrekovec je ponavadi splužena do odcepa za kmetijo Kugovnik. 

Tudi danes je bilo tako.

Takoj sva zavila v snežni idilo z okoli pol metra puhastega južnega snega. 

Ni tisti idealni pršič, ki vedno znova navdušuje turne smučarje.

Ni naju preveč motilo, ko se je občasno usul na naju sneg s kakšne smrekove veje, 

saj večine tuširanj le nisva bila deležna. 

Pričelo je še občasno snežiti in nekajkrat  je močno zapihalo.

Pred nama so sicer bile verjetno včerajšnje smučine, ki pa jih je novo sneženje že v večini prekrilo.

Nad kočo se je pričela megla vedno bolj gostiti,

 tako da je na vrhu Smrekovca (1577 m) bila vidljivost skoraj ničelna.

Malo nižje, v zavetrju sva se pripravila za spust po smrekovškem travniku. 

Vidljivost je bila malenkost boljša a še vedno preslaba za varno smuko.

Proti vznožju vedno prekratkega travnika se je vidljivost malo popravila,

 pa sva lahko celo vijugala in na kratko uživala v južnem pršiču. Juhuhu. 

Kljub temu se nisva odločila za ponoven vzpon in še kakšno dodatno smučanje po travniku, 

kot običajno počneva. Sva pa bila sama v takih razmerah tu gor, brez nepotrebne gužve, 

kar pa nama vedno veliko pomeni. 

Nazaj grede pri koči so se meglene kompozicije vrstile ena za drugo s kratkimi presledki. 

Željo. da bi pa morda le še enkrat potegnila smučine na vrh, sva zdaj res dokončno opustila. 

Soglasno sva se odločila, da greva raje domov ob toplo peč. 

Gotovo pa se kmalu spet vrneva sem, ker nama je Smrekovec blizu.

__________________________

Smrekovec

 Pot: enkrat od Kugovnika nad Ljubenskimi Rastkami, drugič iz Štajerske Kramarice - od Lukata in še kaj...

Višinski metri: 500 oziroma 800 - 1000 m , kar je seveda boljše

Smrekovec (1577 m) je priljubljen vrh v naših krajih in zato je zelo obiskan. 

Najbolj popularen dostop je od  kmetije spodnji Brložnik, ki pa se mu midva izogibava. 

Manj poznani in manj obiskani so dostopi iz ljubenske smeri in vse tiste variante iz Belih vod. 

Z vrha Smrekovca se odpre res lep pogled na Šaleško dolino, ki ga vedno krasijo izpuhi iz TEŠ 6. 

Tudi smučišče na Golteh se da nadzorovat z vrha Smrekovca. (spodaj).

 Raduha zgleda tako lepo, da jo bo potrebno kmalu spet obiskat, kajne?

Tudi Olševa in Obir naju verjetno že nestrpno pričakujeta. 

Savinjske Alpe so prav vse mično pobeljene!

Smrekovec je tudi priljubljeni turno smučarski cilj.

In ob lepem vremenu je lahko spust čez smrekovške planjave takole idiličen.

V megli in vetru pa je lahko turobno a vseeno prijetno.

Včasih pa je tako skrivnostno ...

...da komaj najdeš pravo smer za spust.

Kakorkoli že, december 2021 nam je nasul dober meter snega v hribih. 

Ker upoštevava nekatera smiselna priporočila zdravstvene stroke, večino časa preživljava v naravi.

Zato sva v decembru dobro izkoristila snežne razmere in večino dni preživela na smučeh. 

Tako je tudi Smrekovec doživel nekaj najinih obiskov, 

kajti nisva čutila potrebe, da bi se odpravljala kam daleč, 

če pa je v domačih hribih poskrbljeno za prave zimske užitke.

_____________________

Smrekovec

 Pot:  tako imenovana Šilijeva pot

V tej prekrasni zimi, ki je bila radodarna s snegom za turne smučarje,

 sva bila večkrat tudi na Smrekovcu. Tako v neokrnjeni belini kot prva po sneženju 

in tudi takrat, ko so pred nama že bile vidne  kakšne sveže smučine. 

Vedno nama je bilo lepo; vsa ta mehka belina in razgledi daleč naokoli.

Najlepša smer za vzpon je nama še vedno od "Lukata" pri Štajerski Kramarci pod Belimi vodami. 

Od tu naprej po nespluženi cesti mimo brunarice Encl in naprej po strmih zasneženih vlakah 

do Koroške Kramarce in od tam še bolj strmo gor do vrha Smrekovca.

Nato pa se prične tisto najlepše.

Užitek predstavlja hoja na debeli snežni podlagi med skrivnostnimi belimi umetninami.

Razgled vse naokrog; tudi do ravnokar odprtega smučišča na Golteh.

Olševa in Obir desno zadaj.

Raduha ter Mali in Veliki Travnik spredaj.

Prelepa Ojstrica  ter desno Grintavec, Rinke in Skuta.

Pogled proti Uršlji gori.

Na vrhu Smrekovca (1577 m) sledi priprava za spust, pesi s smučk gredo v nahrbtnik.

Sledi spust skozi mali smrekov gozdiček.

Nato pa juhuhu navzdol.

In smuko po dolgi smrekovški planini lahko po želji ponoviš večkrat. Do trikrat nama je zneslo.

Potem sva imela zadosti in sledila je obvezna malica ter martinčkanje

 pod toplim soncem pri koči pod Smrekovcem.

Sledil je še dolg spust po cesti do izhodišča pri Lukatu.  

Ni nama treba daleč po take lepote in krasno smuko. 

Kakšnih 800 višinskh metrov smuke je to in dan je tak zelo dober.

_______________